kalbo
|
Prve izpitne vožnje pred 15-16 leti se ne spomnem ravno v podrobnosti, vem le to, da sem spregledal enakovredno križišče v Trnovem in me je potem peljal na vsa možna podobna križišča v Ljubljani. Moja druga izpitna vožnja se je zgodila pa lani. Po 15 letih se spravit nazaj v avtošolo in to s kombijem in prikolco je kar zanimiva izkušnja. Delal sem namreč izpit za prikolco, ker sem bil z enoprostorcem in kamp prikolico pretežak. Kombi ni bil problem, prikolica tud niti ne. Najtežje se je bilo nazaj po šolsko naučit vozit, to pomeni, vozi tko da delaš gužvo, sploh pa to pomeni če imaš prikolco zapeto zadaj. Če nisem v 9 urah obrnil prikolice 1000krat v raznorazne ulčice nič ne rečem. No in zgodi se izpitna vožnja ob 7 uri zjutraj, še prej je bila pa od 6. ure pripravljalna vožnja. Se odpeljemo in men je prej inštruktor rekel, da naj sploh ne razmišljam kje se vozim, ker predobro poznam Ljubljano, da naj rešujem vsako križišče posebej, kot bi se vozil po neznanem mestu. Upošteval sem ta nasvet in je šlo super, koncentracija na višku, predvsem so problematične te butaste cone 30 ko lahko prevoziš pol mesta, pa si še vedno v coni 30. ko profesor obrnem prikolco v ulčico in nadaljujemo proti Roški No in potem se zgodi nepričakovano. na Jurčkovi cesti so smetarji pobiral smeti, od hiše do hiše, pa megla je bla. Jest pa v mislih mater vola, spelte se že, men je vse dol padlo. In veselo čakam za smetarskim avtom, ljudje me jezno prehitevajo, inštruktor mi kaže pejt ****ti, un zadaj nekaj piše v karton, pol pa nekaj poči v men, pogledam naprej, odpre se pogled z Goričkega v Piran, pogledam še v špegu, noben me živčno ne prehiteva in gassa rešen sem. Zanimivo je, kako ti na izpitni vožnji inštruktorjeve besede v glavi same govorijo kaj moraš naredit. Potem dam čes še emosmerne okol Roškeno pri pinky baru in desno na roško. Ko sem zavijal desno je rekel un zadaj inštruktorju: "ti, v teli kategoriji ti ni pa nič hudga". Še parkplaci so bli frej, srečno vožnjo reče stric in gassa :)
|