Anonimen
|
Ne zmorem več, šok za šokom. To da smo se razšli, me je skoraj pobralo, še danes nisem prebolela in zelo trpim, sedaj sem izvedela (videla na lastne oči), da me je varal več ali manj celo mojo porodniško pri drugem otroku. Kaj se je zgodilo??? Ves čas sem sebe krivila za vse, vse sem pripisovala le sebi. Še vedno ga imam rada, še vedno si želim, da bi bili skupaj, jaz in oba otroka, večji velikokrat pove to vpričo njega, on pa se samo nasmehne, tako kot vedno. Vedno se samo nasmiha. TOrej je res, da tha voda bregove dere, pa še kako jih, če je to tako. Videla sem ta vulgarna, hudo in bolno perverzna pisma, sočna pisma z njene strani, imela sta "kurirja", ki je to urejal, očitno je to trajalo celo lansko leto...jaz pa sem bila sama doma z dvema zelo zahtevnima otrokoma, še na porodniški. Ignoriranje z njegove strani, nekomuniciranje, jaz tam, on tu, jaz tu, on drugje, gledanje skozi mene, preziranje - očitno je bil ali pa je še zaljubljen. Takrat smo bili še skupaj, v njegovem stanovanju, mi štirje...dva zaželena otroka, načrtovana otroka, midva do smrti večno skupaj... Vse je shranil, nevem, sem mislila, da si takša oz. nekakšna pisemčka pošiljaš le v osnovni šoli ali pa tam v nižjih letnikih, očitno sem čisto za luno. Kako sem prišla do tega? po dolgih mesecih sem prišla še po neke svoje stvari, spustil me je gor in to sem našla, nevem, ali ve, da sem kaj videla, ali ne ve, kakorkoli že, vseeno. Pa kdaj je vse to počel? Sem čisto otopela, v meni veje praznina, kot da sem umrla, jaz pa sem vseskozi imela nočne more, razmišljala sem o samomorih, tako zelo me je strlo to, da sva se razšla. Praktično sem jaz ostala na cesti z obema otrokoma, dobro, da imam starše, pri kateri sedaj živimo in se stiskamo. Se po nepotrebnem kregamo, ker smo vsi napeti, z živci na koncu, vsem nam je uničil življenje. On pa sam v svojem stanovanju z vsemi materialnimi dobrinami, njegovi starši so finančno zelo močni, tako da mu ni hudega, uživa brez obveznosti, nihče mu ne hodi po glavi. Zakaj NJE potem ni pripeljal v svoje stanovanje oz. zakaj potem to še vedno spretno skriva. Ali pa je ON končal to razmerje in sedaj mu ONA psihopatsko utruja s pismi, kjer je "zapela" in je zaljubljena vanj. Vem, da me ne sme več brigati kaj in kako, pa vendar me tako boli, da bom umrla. Tako me je ponižal, ves čas sem slutila, on pa je zanikal. Imam tisti šesti čut, kot pravijo, nikoli me ne izda, imela sem ves čas prav. In glede na to, da vse to hrani, mu to nekaj pomeni, ali pač ne??? Zrel, odrasel moški? Hudo mi je za oba otroka, ker ga imata rada, ON je vseeno oče obeh otrok, moj bivši partner. Čeprav vidim in občutim, da mu ni vseeno, kot da bi bil zmeden, da še sam ne ve, kaj se dogaja oz. da ne ve, kaj bi pravzaprav rad. Vem, da to izgleda, kot upanje v prazno, kot da sebe tolažim in njega kujem v zvezde. Predolgo sva bila skupaj, dolga dolga leta, dva otroka - sedaj pa šok za šokom. Kako naj bom močna za naprej, kako naj igram, da sem srečna vpričo njega, ker vedno vidi to mojo žalost. Kako naj se delam, kot da ne vem za to, da vseeno ohranim "dober" odnos oz. nekakšen odnos predvsem zaradi otrok. V šoku sem in tako zelo žalostna, prizadeta, uničena, izčrpana.
|