ronja
|
Nikoli me niso pretepali, oče me sploh nikoli ni udaril, mami pa me je kdaj po riti, mislim, da me je tudi kdaj klofnila. Tudi danes, ko vem, kako te lahko mali spravijo ob živce, še vedno mislim, da ni imela prav. Takrat se mi je zdelo krivično in tako se mi zdi še danes. Zato ne tepem svojih otrok, niti po riti ne. To je pa tudi edini vpliv zdaj. Vpliv takrat je pa bil, da ji nisem tako zaupala, kot bi ji verjetno sicer. Nimam zato traum, ampak je pa vplivalo na mojo vzgojo, da se tega ne poslužujem, ker vem, da ni ok. Kadar je bil pa kdo grob, ker je bilo nekaj nevarno zame, pa jim nisem nikoil zamerila in še zdaj nimam nobenih zadržkov bit groba do kogarkoli, če ga s tem rešim (recimo mene je sodelavka ujela za lase, ko sem enkrat skup padla - pa ji to štejem v dobro , pa tudi sama sem že kdaj koga grobo odrinila/kaj iztrgla iz rok ali kaj podobnega - za take stvari nimam niti kančka slabe vesti). zanimivo pa je, da moja mami zelo pogosto reče, da sem krasna mami (baje zelo zrela ) in da bi si želela, da bi bila ona taka - pa se meni ona ne zdi slaba, pa tudi z malimi otroki zna super, samo večji so ji delali težave (jaz pa še ne vem, kako bo, ko bosta večji, zato ne vem, če sem res kaj boljša - čeprav bi si seveda želala, da bi bila vsaka generacija še malo boljša od prejšnje ...)
|