SU
|
Sama nimam otročka z Aspergerjem, ima ga moja dobra prijateljica in delam z otročki s posebnimi potrebami (tudi avtisti, z Aspergerjevim sindr....). Tvoj otroček bo vedno "poseben". Dobro je, da so tako kmalu "postavili diagnozo" in boš zdaj lažje "krmarila" z njim. Pri Aspergerju so znaki podobni tistim pri avtizmu. Menim, da ni izbira: stroga ali permisivna vzgoja... Tvoj sinček bo potreboval pomoč, da bo lažje doumel svet okrog sebe in se vedel "družbeno sprejemljivo" oz. tako nekako kot pričakujemo eden od drugega, da se vedemo (se ne tepemo, ne uporabljamo "grdih besed", ne ščipamo, ne vpijemo...-take "enostavne reči"). Določene reči, menim, da je potrebno prepovedati (npr. vpitje kadarkoli te prime, ščipanje ostalih, če ti kaj ni všeč ali, če so preglasni ipd...)-saj ni potrebno tko zlooo strogo... uporabiš lahko kratko, enostavno besedo: stop! ali dovolj! ipd. ...za to ni potrebna ne vem kako stroga vzgoja, vzgoja polna omejevanj... za določene reči pač ni uredu, če jih počnemo. Tudi sistem "nagrajevanja" velikokrat deluje (npr. si nekaj želi...dobi, če te lepo prosi: npr. Mami lahko prosim bonbon/risanko...-in to deluje pri vseh otrocih ). Tvoj fantič verjetno ni "samo trmast", ampak spremembe zelo težko sprejme, raje ima predvidljive reči. Včasih ga bo zmotila "tebi brezvezna" stvar... oz. ti sploh ne boš vzela kot "spremembo", njemu pa bo podrlo cel sistem... Pomagaj mu--z urniki (zdaj, ko je mlajši uporabi sličice, ko bo starejši besede--za aktivnosti čez dan-npr. od jutr. vstajanja, do odhoda v vrtec, do kosila, prihoda domov, popoldanskih aktivnosti-sprehod, igra, spanje ipd.). Ko bo dovolj star (mogoče že zdaj?), bosta najverjetneje hodila k logopedinji oz. bo imel pomoč specialne pedagoginje, ki vama bo svetovala, kako se znajti v posamezni situaciji... Vsekakor pa pomaga, če otroček ve, kam ste namenjeni, kaj sledi trenutni aktivnosti, kaj boste počeli potem (ko bo starejši, je dober pripomoček ura-"...ko bo velik kazalec na 2, končaš z barvanjem in gremo k babici.")... Ne obupaj. Kolegica je, skupaj z možem, začela, takoj, ko so postavili diagnozo, s fantkom obiskovat logopedinjo in specialno pedagoginjo. Deček se je v pol leta tako spremenil, da nisem mogla verjet... Zdaj hodi na redno OŠ, ima pomoč spec. pedagoginje in zelo uspešno izdeluje, zdaj že drugi razred. Ima težave, predvsem ob nenadnih spremembah (zamenjava učiteljice, če česa ne prinese v šolo pa bi moral ipd.), ampak se, ob razumevajoči učiteljici (in prej vzgojiteljici), da vse dogovorit, uredit in mu olajšat. Kar pogumno naprej. Svetujem pa, da ob vsaki fatkovi "trmi", najprej globoko vdihneš in dobro razmisliš ZAKAJ je do tega prišlo (ponavadi kakšna sprememba "utečenega "družinskega/šolskega/... " ritma"). Na internetu imaš pa ogromno nekih informacij... najbolje, da pogledaš Center za avtizem: http://www.avtizem.org/avtizem.html Knjige: http://www.avtizem.org/knjigarna.html Tukaj pa so različni pripomočki, ideje, sličice..., ki ti znajo olajšati vsakodnevne aktivnosti s tvojim sončkom: http://www.do2learn.com/ Lp, pa uspešno in s čim manj stresa
< Sporočilo je popravil SU -- 21.5.2013 13:54:27 >
|