Diagnoza: aspergerjev sindrom

Diagnoza: aspergerjev sindrom (Polna verzija)

Forum >> [Otrok] >> Otroci s posebnimi potrebami

Sporočilo

salvia -> Diagnoza: aspergerjev sindrom (19.5.2013 15:57:44)
Pozdravljene, našem 2,7 letniku so pri drugem obisku pri dr. Macedonijevi potrdili sum na aspergerjev sindrom. Kaj to v praksi pomeni? Ima katera izkušnje s tem ... Sicer je za določena področja zelo pameten - črke je poznal še preden je govoril - pri 1,5 letu, prav tako vse barve, zna šteti do 20, ima 100% posluh, vsako knjigo, ki mu jo preberem si zapomni na pamet in točno ve, kje kaj piše ipd. je pa po drugi strani zelo nevodljiv, trmast, kar si zapiči v glavo, tako mora biti, sicer kriči kot sraka. Družba vrstnikov ga ne zanima, malce starejše punce so mu všeč, čeravno jih rad lasa, obožuje pa "tete". Všeč mu je rock muzika in zna zapeti nekaj hudih rockerskih komadov v angleščini, všeč mu je tudi klasika in slo. himna. :D Skrbi me, ker ima zelo slab očesni kontakt in noče odgovorjati na vprašanja - razen o znamkah avtov, ker pozna domala vse. Zanima me, če ima katera podobnega "posebneža" doma in kako kaj shaja z njim? Kako ga je po vaših izkušnjah najbolje vzgajati - strogo ali naj mu pustim, da je "glavni"? Metoda son-rise sloni na tem, da je se otroku najbolje približaš, če mu dovoliš, da je otrok center dogajanja in kreator dogodkov? Da je čim manj prepovedi in čim več navdušenja nad njegovim početjem .. Tudi meni je bližja ta metoda. Ali katera prakticira to metodo doma in kakšni so uspehi?

SU -> RE: Diagnoza: aspergerjev sindrom (21.5.2013 13:48:34)
Sama nimam otročka z Aspergerjem, ima ga moja dobra prijateljica in delam z otročki s posebnimi potrebami (tudi avtisti, z Aspergerjevim sindr....). Tvoj otroček bo vedno "poseben". Dobro je, da so tako kmalu "postavili diagnozo" in boš zdaj lažje "krmarila" z njim. Pri Aspergerju so znaki podobni tistim pri avtizmu. Menim, da ni izbira: stroga ali permisivna vzgoja... Tvoj sinček bo potreboval pomoč, da bo lažje doumel svet okrog sebe in se vedel "družbeno sprejemljivo" oz. tako nekako kot pričakujemo eden od drugega, da se vedemo (se ne tepemo, ne uporabljamo "grdih besed", ne ščipamo, ne vpijemo...-take "enostavne reči"). Določene reči, menim, da je potrebno prepovedati (npr. vpitje kadarkoli te prime, ščipanje ostalih, če ti kaj ni všeč ali, če so preglasni ipd...)-saj ni potrebno tko zlooo strogo... uporabiš lahko kratko, enostavno besedo: stop! ali dovolj! ipd. ...za to ni potrebna ne vem kako stroga vzgoja, vzgoja polna omejevanj... za določene reči pač ni uredu, če jih počnemo. Tudi sistem "nagrajevanja" velikokrat deluje (npr. si nekaj želi...dobi, če te lepo prosi: npr. Mami lahko prosim bonbon/risanko...-in to deluje pri vseh otrocih[sm=smiley2.gif]). Tvoj fantič verjetno ni "samo trmast", ampak spremembe zelo težko sprejme, raje ima predvidljive reči. Včasih ga bo zmotila "tebi brezvezna" stvar... oz. ti sploh ne boš vzela kot "spremembo", njemu pa bo podrlo cel sistem... Pomagaj mu--z urniki (zdaj, ko je mlajši uporabi sličice, ko bo starejši besede--za aktivnosti čez dan-npr. od jutr. vstajanja, do odhoda v vrtec, do kosila, prihoda domov, popoldanskih aktivnosti-sprehod, igra, spanje ipd.). Ko bo dovolj star (mogoče že zdaj?), bosta najverjetneje hodila k logopedinji oz. bo imel pomoč specialne pedagoginje, ki vama bo svetovala, kako se znajti v posamezni situaciji... Vsekakor pa pomaga, če otroček ve, kam ste namenjeni, kaj sledi trenutni aktivnosti, kaj boste počeli potem (ko bo starejši, je dober pripomoček ura-"...ko bo velik kazalec na 2, končaš z barvanjem in gremo k babici.")... Ne obupaj. Kolegica je, skupaj z možem, začela, takoj, ko so postavili diagnozo, s fantkom obiskovat logopedinjo in specialno pedagoginjo. Deček se je v pol leta tako spremenil, da nisem mogla verjet... Zdaj hodi na redno OŠ, ima pomoč spec. pedagoginje in zelo uspešno izdeluje, zdaj že drugi razred. Ima težave, predvsem ob nenadnih spremembah (zamenjava učiteljice, če česa ne prinese v šolo pa bi moral ipd.), ampak se, ob razumevajoči učiteljici (in prej vzgojiteljici), da vse dogovorit, uredit in mu olajšat. Kar pogumno naprej. Svetujem pa, da ob vsaki fatkovi "trmi", najprej globoko vdihneš in dobro razmisliš ZAKAJ je do tega prišlo (ponavadi kakšna sprememba "utečenega "družinskega/šolskega/... " ritma"). Na internetu imaš pa ogromno nekih informacij... najbolje, da pogledaš Center za avtizem: http://www.avtizem.org/avtizem.html Knjige: http://www.avtizem.org/knjigarna.html Tukaj pa so različni pripomočki, ideje, sličice..., ki ti znajo olajšati vsakodnevne aktivnosti s tvojim sončkom: http://www.do2learn.com/ Lp, pa uspešno in s čim manj stresa [sm=smiley2.gif]

Stran: [1]