jaša2
|
moja je stara 7,5mescev. že skoz jeful aktivna ponoči. dobro, prva 2 mesca sva se dojili vsake 3 ure, pol pa ni blo več samo to. zbujala se je skoraj vsako uro, jamrala, iskala dudo, če nisva bla dosti hitra z dudo in uspavanjem, smo se jokali... vedno huje je blo. pa tud zvečer nikol ni sama zaspala. je naše uspavanje trajalo kar nekaj časa. najlaže je seveda zaspala v naročju, samo ko sva jo dala v posteljco, se je hitro zbudla in je bla groza - ker naj bi bil dojenček prestrašen, če se zbudi drugje kot je zaspal. no, potem sva ji mogla vedno dudo dajat, po ritki tepkat, obračat na bok...ni pomagala nobena uspavanka, samo midva. tud če sva jo vzela v najino posteljo, ni blo boljše. to se je vleklo mesce in mesce, da enostavno nisva vedla več, kaj bi še sprobala??? zjutraj pa podočnjaki do kolen, on v službo...jaz pa tud grem čez 3,5 mesce v službo in sva rekla, tak, zdaj pa je treba nekaj pogruntat. saj ne more tak bit!! in sva sprobala to taktiko, ki jo nekatere tu zgoraj tako "blatijo". ja, seveda, je kruto pustit otroka jokat in srce se ti trga, ko ga poslušaš, ampak, a ga rajš še celo večnost poslušaš celo noč, ko se zbuja in ga uspavaš v nedogled, al pač z otrokom vred potrpiš nekaj dni, teden (odvisno od otroka, taktike, vztrajnosti staršev) in se pokaže napredek?? ne vem , saj vas čisto razumem, da dvomite v to taktiko (že zaradi ubogega otroka). tud midva sva rabla kar nekaj časa, dasva zbrala "pogum". so nama kolegi že takoj na začetku rekli, da ga je treba pustit jokat, pa se čez nekaj dni navadi in "pogrunta", da je pač trebaspat, ko je čas zato in da mora sam zaspat. pa ni blo šans, se nama je preveč smilila. samo potem z mesci, ko pa vidiš, kak je otrok brihten že pri teh nekaj mescih in da mu v bistvu nične manjka, vse mu nudiš,nič slabega mu ne želiš...on pa točno ve, kak daleč lahk gre, kaj mora nardit, da ga bo mamca vzela k sebi!! in sva si rekla, ni hudir, da ne more pogruntat tud tega, da je treba spatponoči in da mora tud sama zaspat, saj sva v njeni bližini. in sva res probala ta teden. na začetku je blo res hudo dretje, tak da smo se vsi jokali. iz dneva v dan je manj hudih solz. vsake tolk časa greva k njej, ji dava lupčka, jipoveva, da sva v bližini, jo pobožava, obrneva na bok, dava dudo, malo potreljava ingreva. to se nakajkrat ponovi, pol pa zaspi. IN SE PONOČI ZBUDI SAMO ENKRAT!!! ni več groznega jokanja ponoči, hitro zaspi nazaj, ko ji dava dudo...pa tud čez dan lažje zaspi. položim jo v posteljco+ ista taktika kot zvečer. s tem da čez dan ni takega dretja. včasih samo malo zastoka, včasih je malo več panike, včasih se pa tud kr sama obrne in že spi. tak da...mislim da je to nek uspeh,ne? pa še enkrat omenjam,tud jaz sem bla na začetku zgrožena nad to taktiko, samo sma sčasoma ugotovila, da je treba nekaj ukrenit, kr tak smo trpeli vsi skup.ponoči smo bedeli, bli zraven živčni - vsi trije, ne samo midva, ker otrok vse čuti. če si ti živčen, jetud on nemiren in logično, da ne bo v miru zaspal!! čez dan sva bliitak sami, kr moj cele dneve dela. ful sem bla zaspana, zmatrana,občuljiva, ko je malo zajokala...v glavnem čist zmozgana!! in normalno, da je tud mala bla ful zdrena in nemirna. zdaj pa se je naš vsakdanmalo spremenil, kr smo vsi skup dosti bolj spočiti, naspani, pripravljeni za igro... ne vem, midva sva sprobala ta "hladen tuš",kot temu pravijo in vidim da je učinkovalo. ji pa nisva s tem nič hudega nardila, nič škodla. tak da vam restoplo priporočam, probajte ampak morte bit trdne in odločene, drugač tak ne bo delovalo. drugač pač, jih nosite še naprej okrog, uspavajte jih v nedogled...ko bo pa tak še pri 1 letu, se pa spomnite na te nasvete. pa nič slabega ne mislim s tem, itak vsaka mamica ima svoj način življenja z otokom, svoje navade...in prav je tako. nobene ne obtožujem, da ne bo pomote. ampak, če si že delimo nasvete in podobno...pri nas je to delovalo in sem veliko bolj mirna, ker prej meje blo prav strah večera, še posebej pa noči, ker nikol nisem vedla, kaj nas čaka. včasih smo bedeli in se jokali 3 ure skupaj, zdaj pa tega več ni!!!!! in to vse v zahvalo "hladnemu tušu"!!!
_____________________________
Žensko srce je kot globok ocean, poln skrivnosti...
|