Anonimen
|
Mika, če je pa tako, pa pravzaprav sploh nimaš nobenega problema. Tast je prodal lastno stanovanje na lastno željo. In kot odrasel moški odgovarja za posledice lastnih dejanj. V skrajni sili to pomeni, da si bi bil sam kriv, če pristane na cesti. Vidva ga nista dolžna vzeti pod lastno streho. Ker je stanovanje prodal zato, ker ga ni mogel vzdrževati, je zagotovo prodal veliko stanovanje (veliko vsaj za eno osebo) in je dobil zanj kar nekaj denarja. Če prodaš veliko stanovanje, lahko brez problema kupiš dve garsonjeri, ne samo eno. Kje je on torej našel problem? Da ni imel denarja, ne more reči, saj je stanovanje prodal, ne podaril. In če ima denar, si drugo stanovanje lahko kupi. Torej ostane samo to, da si ga noče. Zakaj? Kaj mu ni bistveno, da ima lastno streho nad glavo? Po mojem mnenju se boji, da bi mu bilo dolgčas, če si ne bi našel ženske. In če bi bilo tako, bi imel še vedno vas - za preganjanje lastnega dolgčasa. Kam pa dolgčas pripelje, pa predvidevam, da vemo vsi. Če ima denar za vašo hišo, ga ima tudi za svoje stanovanje. Kje pa sedaj živi? Naj si kupi garsonjero sam. Zakaj mu jo sploh ti iščeš? Moža in starše imaš na svoji strani, torej nimaš razloga, da se obremenjuješ. Naj živi po svoje in NA svojem. Ne pri tebi oz. pri vas. Če ne želite, da je pri vas, mu to jasno in glasno povejte. Ko bo prišel na obisk, se usedite h kavi in ponavadi je najbolje, da zadevo izstreliš kakor iz topa. Da je nepripravljen. Kajti če nima najboljših namenov, je tako še najbolje. "Poslušaj, dragi tast - z možem sva se odločila, da ne želiva, da živiš pri nas. Hiša je postavljena z denarjem mojih staršev in bo dokončana z najinima kreditoma, ki sva ju že vzela. Tvojega denarja ne želiva in ne potrebujeva. Vsaj v zameno za to, kar ti želiš, ne. Zato sva se odločila, da ti poveva, da ti tudi ne bova več iskala drugega stanovanja, ker si zdrav, odrasel moški in si tega sposoben sam, če ti je to v interesu, denar imaš pa tudi. Če si ga vmes že zapravil, to ni najin problem, saj ga tudi nisi zapravil za nas. Midva ti nisva nikdar obljubila, da boš lahko živel pri nas, če pa si se ti na to zanašal sam od sebe, ti žal ne moreva in na tak način tudi ne želiva pomagati. Nisva odvisna od tebe in hišo želiva zase in za najine otroke. Rada bi, da kljub temu ostanemu v tako dobrih odnosih, kot pač sploh lahko, vendar je najina odločitev dokončna in če se z njo ne boš mogel sprijazniti, bomo naše stike pač pretrgali, saj bi slabi odnosi škodovali tako najinemu razmerju kakor tudi najini družini. Odločitev je na tebi, dragi tast, dejstvo pa ostaja enako - pri nas ne boš živel, kajti lastnica hiše sem jaz in o tem odločam jaz. In to je moja odločitev.! Amen.
|