|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: [1] 2 3   Naslednja stran >   >>
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   A res to ni moja stvar...?!!
6.1.2012 11:31:25   
jesenski dan
Pozdravljene !

V zvezi s tem,kar bom napisala, bi rada vaša mnenja, pa tudi mnenja tistih, ki delate v vzgoji in izobraževanju. Zadeva pa je sledeča:
- imam sina, ki obiskuje 3. razed OŠ. V razredu je deček, ki je karakterno zelo močen v primerjavim z našim sinom, ki je bolj tih in plašen otrok. Gre se za to, da imamo v povezavi s tem dečkom že 3. leta boje v smislu, da našega sina nadzoruje, mu ukazuje, piše domače naloge, postavlja pravila, s kom se lahko druži, kje lahko sedi... Glede tega smo že govorili z učiteljicami, one so ukrepale naprej kolikor se je dalo. Najbolj vesela pa sem bila, ko je v 2. razredu učiteljica podaljšanega bivanja uredila zadevo tako, da je prepovedala stike tega dečka z našim sinom. Zadeva se je umirila in je funkcioonirala do letos, ko smo dobili novo učiteljico, ki o vsemu seveda ne ve ničesar, ker pač moramo stvari vedno znova ponavljati. Problem pa se je pojavil sedaj, ko otroci odhajajo v šolo v naravi in si je ta deček prilastil pravico odločanja s kom bo bil v sobi, kamor je vključil tudi našega sina, ki ima že svoje prijatelje. Ko sem to izvedela sem se odločila, da bom o tem govorila z razredničarko in ji zadevo pojasnila, a veste njen odgovor: TO NI VAŠA STVAR. Pišem z veliko, ker so me njene besede skoraj vrgle. Torej po njenem, starši nimamo pravic, dolžnosti, ničesar,ko pa se kaj zgodi, smo pa mi glavni krivci in nemarni vzgojitelji v domačem krogu. Halo !.Njene besede so me razburile in razjezile, glede na njeno apatičnost glede problema. Zanjo očitno to ni problem in naslednjič, ko mi bo ona pisarila v beležko , vaš sin pa nima radirke, ravnila,..bla,bla,bla. ji bom jaz v beležko napisala: Ga. učiteljica saj to vendar ni moja stvar. In bom očitno po njenem prepričanju izpolnila svoje obveznosti.. Kaj menite o takšnem obnašanju oz. razočarana sem, da sedanja učiteljica nima posluha za nič, kot bi govorili steni. Vem da niso vsi taki, ampak očitno niso vsi ustvarjeni za ta poklic. Kako bi vi odreagirali,...

< Sporočilo je popravil jesenski dan -- 6.1.2012 11:34:10 >
Neposredna povezava do sporočila: 1
   RE: A res to ni moja stvar...?!!
6.1.2012 11:42:02   
Tejči
Predlagam konkreten pogovor z razredničarko in po možnosti učiteljico, ki je bila lani razredničarka. Morda ji bo sodelavka znala bolje razložiti določene stvari..oz. bo njej bolj prisluhnila kakor tebi. Jaz bi vsekakor poskusila. Saj se vendar gre za tvojega otroka in ni hudič, da ne boš naredila vse, da prideš zadevi do dna.

(odgovor članu jesenski dan)
Neposredna povezava do sporočila: 2
   RE: A res to ni moja stvar...?!!
6.1.2012 11:43:37   
nemrak
lA sedaj pa lahko že 8 letniki odločajo s kom bodo v sobi???user posted image
Očitno je tu razredničarka neka zelo labilna oseba, da se boji svojih učencev in ne udari po mizi.
Jaz bi na tvojem mestu šla do konca in razćistila. Svojega otroka jaz niti pod razno ne bi dala z njim  v sobo.

SREČNO!

(odgovor članu jesenski dan)
Neposredna povezava do sporočila: 3
   RE: A res to ni moja stvar...?!!
6.1.2012 11:57:18   
diana 28
Seveda je tvoja stvar...saj gre za tvojega otroka in si edina, ki mu lahko na nek način pomagaš. Še posebej, če je ta fantek na kakšen način agresiven je pomembno, da se ju loči saj lahko vpliva tudi na samozavest tvojega otroka......

Meni moja mama ni prisluhnila, ko sem ji povedala, da mi en fantek v vrtcu nagaja. Saj razumem, da je vrgla čez ramo, ker je mislila, da gre pač za malenkost, vendar mene je prav traumiralo.... Mogoče bi prav zaradi tega jaz vztrajala na tvojem mestu.

(odgovor članu nemrak)
Neposredna povezava do sporočila: 4
   RE: A res to ni moja stvar...?!!
6.1.2012 12:02:05   
t5t6
Mi smo imeli podobne težave, mogoče v bolj mili obliki. Jaz sem mnenja, da ostalih ne moremo spremeniti lahko pa naše otroke naučimo smozavesti in fonkcioniranja v določenih okoliščinah. To je pač življenje in vedno na boš mogla ti obvarovati svojega otroka. Mi smo našega vpisali v šport, ki ga je vselil, kjer je zelo pridobil na samozavseti. Ogromno smo se o tem pogovarjali in na različnih primerih povedali, kako naj se obnaša, da ni potrebno, da se zgleduje po drugih, da se sam mora odločat, da mora sam prevzeti odgovornost za svoja dejanja... Po letu dni so bili rezultati očitno vidni, je pa to težje in je proces daljši kot pa če se gre v šolo in vse prevrne na učiteljice.

(odgovor članu nemrak)
Neposredna povezava do sporočila: 5
   RE: A res to ni moja stvar...?!!
6.1.2012 12:48:44   
*pepelka*
Menim, da bi bilo pametno se o vsem tem pogovoriti še predno gredo v šolo v naravi in o vsem tem obvestiti vse, ki bodo otroke spremljali v teh dneh bivanja izven šole. Tudi sami smo imeli podobno situacijo in se je rešila šele takrat, ko smo lahko otroke ločili tudi v oddelkih. Na srečo so na naši šoli mojo prošnjo in obrazložitev vzeli resno. 

(odgovor članu t5t6)
Neposredna povezava do sporočila: 6
   RE: A res to ni moja stvar...?!!
6.1.2012 13:42:29   
Češnca
Bi se strinjala s predhodnicami.
1. Najprej se še enkrat pogovori z razredničarko in poskusi na sestanek povabiti še lansko - da pove svoje videnje in izkušnje, morda bo letošnja razredničarka potem drugače gledala na težavo.
2. S sinom delajte na samozavesti. Šport je resnično odlična ideja, vendar mora biti to nekaj, kar ga veseli.
Vsekakor je to tvoja stvar! Če ne gre drugače, ju bo potrebno ločiti v dva različna oddelka, a to je že precej skrajni ukrep (eden od njiju bo vendarle moral zapustiti oddelek, morda celo oba - odvisno od števila oddelkov).
Srečno!

_____________________________

18. julij je prav poseben dan!

(odgovor članu *pepelka*)
Neposredna povezava do sporočila: 7
   RE: A res to ni moja stvar...?!!
6.1.2012 14:25:08   
jesenski dan
Hvala vam za vaša mnenja, ste mi zelo pomagale, čeprav tudi sama vem, da bom morala zadevo rešiti še predno bo prepozno.

(odgovor članu Češnca)
Neposredna povezava do sporočila: 8
   RE: A res to ni moja stvar...?!!
6.1.2012 14:54:49   
tehnofil
IZVIRNO SPOROČILO: jesenski dan
.... razočarana sem, da sedanja učiteljica nima posluha za nič, kot bi govorili steni. Vem da niso vsi taki, ampak očitno niso vsi ustvarjeni za ta poklic. Kako bi vi odreagirali,...

Predlagam da se ohladiš in še ohladiš. Z učiteljico lahko poskušaš vspostavljati odnos in jo jemati kot pomočnico. S tem da ona ne gleda samo na tvojega otroka ampak tudi na ostale.

Kako se je stanje odražalo na tvojem otroku?

Če je tvoj otrok to doživljal kot psihično nasilje potem je učiteljica dolžna nasilje preprečevati.

Toliko o njeni dolžnosti. vprašanje pa je kako narediti ne da boš dokazala da imaš prav ampak da bo dobro za otroka.



(odgovor članu jesenski dan)
Neposredna povezava do sporočila: 9
   RE: A res to ni moja stvar...?!!
6.1.2012 18:52:58   
Katrin
Pozdravljena!

Kot mama se popolnoma strinjam s predhodnimi odgovori user posted image

Kot učiteljica pa sedaj tvegam "napad" nazaj - to vsekakor ni moj namen in upam, da mi bo uspelo odgovor napisati tako, da bo razumljivo. Kot učiteljica tudi jaz ne dovolim "vmešavanja" staršev v moje delo. V razredu sem avtonomna in odgovorna tako za šolsko delo (znanje otrok) kot disciplino. Če disciplinskih problemov ne bi zmogla rešiti sama, bi poklicala na pomoč tako starše kot svetovalne delavce. Pa vseeno: morda pa vaša učiteljica obvladuje tega učenca na svoj način? No, meni je popolnoma nerazumljivo dejstvo, da naj bi 8 letni otrok diktiral "delo" v razredu. To je nedopustno. Razmišljam, kaj je mislila vaša učiteljica s svojim odgovorom - morda nekaj v smislu, da to ni vaša stvar, ker bo ona poskrbela za to? Morda ima pripravljene svoje načine in prijeme?

Seveda pa obstaja tudi možnost, da temu učencu ni kos; potemtakem pa na žalost ona ne sodi v razred. V tem primeru je nujno, da se starši zberete skupaj s socialno delavko in se usedete ter pogovorite.

Upam, da se nisem preveč zapletla in da boste uspešno rešili situacijo. Vsekakor si vsak otrok zasluži varna otroška leta, normalen socialen razvoj, druženje s sovrstniki; vsekakor pa ne sme biti žrtev nasilja - v tem primeru psihičnega.

lp, k


_____________________________

Be the Peace and Harmony you desire...



(odgovor članu tehnofil)
Neposredna povezava do sporočila: 10
   RE: A res to ni moja stvar...?!!
6.1.2012 19:06:58   
Maychia
IZVIRNO SPOROČILO: jesenski dan

Pozdravljene !

V zvezi s tem,kar bom napisala, bi rada vaša mnenja, pa tudi mnenja tistih, ki delate v vzgoji in izobraževanju. Zadeva pa je sledeča:
- imam sina, ki obiskuje 3. razed OŠ. V razredu je deček, ki je karakterno zelo močen v primerjavim z našim sinom, ki je bolj tih in plašen otrok. Gre se za to, da imamo v povezavi s tem dečkom že 3. leta boje v smislu, da našega sina nadzoruje, mu ukazuje, piše domače naloge, postavlja pravila, s kom se lahko druži, kje lahko sedi... Glede tega smo že govorili z učiteljicami, one so ukrepale naprej kolikor se je dalo. Najbolj vesela pa sem bila, ko je v 2. razredu učiteljica podaljšanega bivanja uredila zadevo tako, da je prepovedala stike tega dečka z našim sinom. Zadeva se je umirila in je funkcioonirala do letos, ko smo dobili novo učiteljico, ki o vsemu seveda ne ve ničesar, ker pač moramo stvari vedno znova ponavljati. Problem pa se je pojavil sedaj, ko otroci odhajajo v šolo v naravi in si je ta deček prilastil pravico odločanja s kom bo bil v sobi, kamor je vključil tudi našega sina, ki ima že svoje prijatelje. Ko sem to izvedela sem se odločila, da bom o tem govorila z razredničarko in ji zadevo pojasnila, a veste njen odgovor: TO NI VAŠA STVAR. Pišem z veliko, ker so me njene besede skoraj vrgle. Torej po njenem, starši nimamo pravic, dolžnosti, ničesar,ko pa se kaj zgodi, smo pa mi glavni krivci in nemarni vzgojitelji v domačem krogu. Halo !.Njene besede so me razburile in razjezile, glede na njeno apatičnost glede problema. Zanjo očitno to ni problem in naslednjič, ko mi bo ona pisarila v beležko , vaš sin pa nima radirke, ravnila,..bla,bla,bla. ji bom jaz v beležko napisala: Ga. učiteljica saj to vendar ni moja stvar. In bom očitno po njenem prepričanju izpolnila svoje obveznosti.. Kaj menite o takšnem obnašanju oz. razočarana sem, da sedanja učiteljica nima posluha za nič, kot bi govorili steni. Vem da niso vsi taki, ampak očitno niso vsi ustvarjeni za ta poklic. Kako bi vi odreagirali,...



Ne, s kom bo kdo v sobi v šoli v naravi NI tvoja stvar.
Predlagam, da s sinom delate na njegovi samozavesti in ga ne zavijajte v vato.  Najkasneje v puberteti se vam bo tak odnos vzgoje maščeval, ker kot najstnik ne bo sposoben reševati svojih problemov. Vsi pa vemo, kako občutljivi smo bili tudi sami v tistih letih.

Sem profesorica in vidim (pre)več takšnih primerov.

(odgovor članu jesenski dan)
Neposredna povezava do sporočila: 11
   RE: A res to ni moja stvar...?!!
6.1.2012 19:12:00   
blaža

IZVIRNO SPOROČILO: Maychia

IZVIRNO SPOROČILO: jesenski dan

Pozdravljene !

V zvezi s tem,kar bom napisala, bi rada vaša mnenja, pa tudi mnenja tistih, ki delate v vzgoji in izobraževanju. Zadeva pa je sledeča:
- imam sina, ki obiskuje 3. razed OŠ. V razredu je deček, ki je karakterno zelo močen v primerjavim z našim sinom, ki je bolj tih in plašen otrok. Gre se za to, da imamo v povezavi s tem dečkom že 3. leta boje v smislu, da našega sina nadzoruje, mu ukazuje, piše domače naloge, postavlja pravila, s kom se lahko druži, kje lahko sedi... Glede tega smo že govorili z učiteljicami, one so ukrepale naprej kolikor se je dalo. Najbolj vesela pa sem bila, ko je v 2. razredu učiteljica podaljšanega bivanja uredila zadevo tako, da je prepovedala stike tega dečka z našim sinom. Zadeva se je umirila in je funkcioonirala do letos, ko smo dobili novo učiteljico, ki o vsemu seveda ne ve ničesar, ker pač moramo stvari vedno znova ponavljati. Problem pa se je pojavil sedaj, ko otroci odhajajo v šolo v naravi in si je ta deček prilastil pravico odločanja s kom bo bil v sobi, kamor je vključil tudi našega sina, ki ima že svoje prijatelje. Ko sem to izvedela sem se odločila, da bom o tem govorila z razredničarko in ji zadevo pojasnila, a veste njen odgovor: TO NI VAŠA STVAR. Pišem z veliko, ker so me njene besede skoraj vrgle. Torej po njenem, starši nimamo pravic, dolžnosti, ničesar,ko pa se kaj zgodi, smo pa mi glavni krivci in nemarni vzgojitelji v domačem krogu. Halo !.Njene besede so me razburile in razjezile, glede na njeno apatičnost glede problema. Zanjo očitno to ni problem in naslednjič, ko mi bo ona pisarila v beležko , vaš sin pa nima radirke, ravnila,..bla,bla,bla. ji bom jaz v beležko napisala: Ga. učiteljica saj to vendar ni moja stvar. In bom očitno po njenem prepričanju izpolnila svoje obveznosti.. Kaj menite o takšnem obnašanju oz. razočarana sem, da sedanja učiteljica nima posluha za nič, kot bi govorili steni. Vem da niso vsi taki, ampak očitno niso vsi ustvarjeni za ta poklic. Kako bi vi odreagirali,...



Ne, s kom bo kdo v sobi v šoli v naravi NI tvoja stvar.
Predlagam, da s sinom delate na njegovi samozavesti in ga ne zavijajte v vato.  Najkasneje v puberteti se vam bo tak odnos vzgoje maščeval, ker kot najstnik ne bo sposoben reševati svojih problemov. Vsi pa vemo, kako občutljivi smo bili tudi sami v tistih letih.

Sem profesorica in vidim (pre)več takšnih primerov.




Tole se sliši malo grobo, vendar se moram popolnoma strinjat.

_____________________________

Tvoj čas je omejen, zato ga ne zapravljaj tako, da živiš življenje nekoga drugega!
Naj hrup drugih mnenj ne utiša tvojega notranjega glasu!

Steve Jobs

(odgovor članu Maychia)
Neposredna povezava do sporočila: 12
   RE: A res to ni moja stvar...?!!
6.1.2012 19:22:40   
mateyka

IZVIRNO SPOROČILO: Maychia
Ne, s kom bo kdo v sobi v šoli v naravi NI tvoja stvar.


mogoče.
mene pa zanima zakaj EN otrok odloča z vsem kom bo v sobi in zakaj drugi otroci NE MOREJO zavrnit te odločitve enega učenca, če jim ne paše bit z njim v sobi? kako je to mogoče?

citiram:
Problem pa se je pojavil sedaj, ko otroci odhajajo v šolo v naravi in si je ta deček prilastil pravico odločanja s kom bo bil v sobi, kamor je vključil tudi našega sina, ki ima že svoje prijatelje.

(odgovor članu Maychia)
Neposredna povezava do sporočila: 13
   RE: A res to ni moja stvar...?!!
6.1.2012 19:37:21   
Anonimen
IZVIRNO SPOROČILO: Maychia

IZVIRNO SPOROČILO: jesenski dan

Pozdravljene !

V zvezi s tem,kar bom napisala, bi rada vaša mnenja, pa tudi mnenja tistih, ki delate v vzgoji in izobraževanju. Zadeva pa je sledeča:
- imam sina, ki obiskuje 3. razed OŠ. V razredu je deček, ki je karakterno zelo močen v primerjavim z našim sinom, ki je bolj tih in plašen otrok. Gre se za to, da imamo v povezavi s tem dečkom že 3. leta boje v smislu, da našega sina nadzoruje, mu ukazuje, piše domače naloge, postavlja pravila, s kom se lahko druži, kje lahko sedi... Glede tega smo že govorili z učiteljicami, one so ukrepale naprej kolikor se je dalo. Najbolj vesela pa sem bila, ko je v 2. razredu učiteljica podaljšanega bivanja uredila zadevo tako, da je prepovedala stike tega dečka z našim sinom. Zadeva se je umirila in je funkcioonirala do letos, ko smo dobili novo učiteljico, ki o vsemu seveda ne ve ničesar, ker pač moramo stvari vedno znova ponavljati. Problem pa se je pojavil sedaj, ko otroci odhajajo v šolo v naravi in si je ta deček prilastil pravico odločanja s kom bo bil v sobi, kamor je vključil tudi našega sina, ki ima že svoje prijatelje. Ko sem to izvedela sem se odločila, da bom o tem govorila z razredničarko in ji zadevo pojasnila, a veste njen odgovor: TO NI VAŠA STVAR. Pišem z veliko, ker so me njene besede skoraj vrgle. Torej po njenem, starši nimamo pravic, dolžnosti, ničesar,ko pa se kaj zgodi, smo pa mi glavni krivci in nemarni vzgojitelji v domačem krogu. Halo !.Njene besede so me razburile in razjezile, glede na njeno apatičnost glede problema. Zanjo očitno to ni problem in naslednjič, ko mi bo ona pisarila v beležko , vaš sin pa nima radirke, ravnila,..bla,bla,bla. ji bom jaz v beležko napisala: Ga. učiteljica saj to vendar ni moja stvar. In bom očitno po njenem prepričanju izpolnila svoje obveznosti.. Kaj menite o takšnem obnašanju oz. razočarana sem, da sedanja učiteljica nima posluha za nič, kot bi govorili steni. Vem da niso vsi taki, ampak očitno niso vsi ustvarjeni za ta poklic. Kako bi vi odreagirali,...



Ne, s kom bo kdo v sobi v šoli v naravi NI tvoja stvar.
Predlagam, da s sinom delate na njegovi samozavesti in ga ne zavijajte v vato.  Najkasneje v puberteti se vam bo tak odnos vzgoje maščeval, ker kot najstnik ne bo sposoben reševati svojih problemov. Vsi pa vemo, kako občutljivi smo bili tudi sami v tistih letih.

Sem profesorica in vidim (pre)več takšnih primerov.



Se popolnoma strinjam
Dodala bi še to, da je za vzgojo, sploh odraščujočega sina, zelo odgovoren tudi oče, ki bi moral urejati tako obnašanje, najprej doma, in v nujnih primerih izven domačega dvorišča.

In ja, učiteljica ima prav, to ni tvoja stvar. To je VAJINA stvar, očeta in tebe, in to je VAJINA naloga, da najprej uredita doma.

ps. nisem učiteljica, verjetno na veselje mnogih preskrbnih mam.

(odgovor članu Maychia)
  Neposredna povezava do sporočila: 14
   RE: A res to ni moja stvar...?!!
6.1.2012 22:05:36   
mika
V prejšnjih odgovorih se strinjam samo s tem,da morate delat na sinovi samozavesti. Ampak to moramo vsi, da otroke vsaj delno pripravimo na neprijetne življenske situacije.

Ko sem prebrala odgovor učiteljice, se mi je pred očmi zameglilo. Kaj si ji ti odgovorila na to?

Če otrok doživlja stisko JE ŠE KAKO TVOJA STVAR. Glede na učiteljičin odgovor, pa je razumeti samo to, da fantku ni dorasla. Očitno je ena izmed učiteljic, ki vsako težavo vzame osebno, zaradi njene nemoči, pa se brani z mešanjem v njeno delo. A če bi ji rekla, da ima sin težave npr. pri pisanju črk, bi tud bil odgovor, da to ni tvoja stvar?

Men je popolnoma normalno, da v kolikor nastopi kakršna koli težava, se rešuje skupaj z učiteljico. Tega sem vajena že iz vrtca od vzgojiteljic. In vse so vzele moje ''vmešavanje'' zelo pozitivno, ker želim, da se hčerka razvije v socialno zrelo osebo, njim je pa tudi bilo v pomoč, ker smo imeli iste prijeme.

Pri vas gre za psihično nasilje in TI MORAŠ VEDET ali bo otrok pred tem nasiljem v šoli v naravi varen in tebi učiteljica MORA to ZAGOTOVIT, ne pa te odpravit, da to ni tvoja stvar. Zahtevaj, zahtevaj in še enkrat zahtevaj.

Če bi bila učiteljica dorasla problematiki, bi ti situacijo razložila in s tabo sodelovala.
Očitno imate smolo, da ste naleteli na njo, ker so na splošno danes učiteljice prav fajn.

< Sporočilo je popravil mika -- 6.1.2012 22:08:43 >

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 15
   RE: A res to ni moja stvar...?!!
6.1.2012 22:13:22   
jesenski dan
Za Mychio in podobne učiteljice pa tole, če zadeva ni naša čigava pa potem je vaša, boste vi odločala. Bo šola odločala kdo bo s kom v sobi, v primeru problemov, bo nosil odgovornost kdo, VI ali MI. Lepo vas prosim. In ne mi pametovat o nepravilni zvgoji, pa zavijanju v vato. Očitno imate raje učence nastopače, ker plahi, karakterno zadržani ljudje, po vašem nimajo kaj početi v tem sistemu, ali se motim.

Žal si nekateri tega, da ste v tem poklicu, sploh ne zaslužite.

< Sporočilo je popravil jesenski dan -- 6.1.2012 22:31:14 >

(odgovor članu jesenski dan)
Neposredna povezava do sporočila: 16
   RE: A res to ni moja stvar...?!!
6.1.2012 22:22:43   
jesenski dan
Očitno nekater niste razumele zadeve, ali pa sem bila premalo jasna.
Deček si je že dodelil s kom bo v sobi, najin sin pa z njim ne želi biti in to je vsa stvar, ki sem jo posredovala učiteljici, a očitno njegova želja zanjo ni pomembna, čeprav je bilo na roditeljskem jasno povedano, da se bodo upoštevale želje otrok.
Glede vzgoje in vcepljanja samozavesti pa raje ne bi, ker vsi le nismo nagnjeni k ustvarjanju posesivnih, močnih, agresivnih, tekmovalnih, in oseb polnih samih sebe, ki jih današnja družba tako časti in zahteva. Ja bo že držal star pregovor: Dobrota je sirota.


(odgovor članu mika)
Neposredna povezava do sporočila: 17
   RE: A res to ni moja stvar...?!!
6.1.2012 22:41:13   
trsica
IZVIRNO SPOROČILO: jesenski dan

Pozdravljene !

V zvezi s tem,kar bom napisala, bi rada vaša mnenja, pa tudi mnenja tistih, ki delate v vzgoji in izobraževanju. Zadeva pa je sledeča:
- imam sina, ki obiskuje 3. razed OŠ. V razredu je deček, ki je karakterno zelo močen v primerjavim z našim sinom, ki je bolj tih in plašen otrok. Gre se za to, da imamo v povezavi s tem dečkom že 3. leta boje v smislu, da našega sina nadzoruje, mu ukazuje, piše domače naloge, postavlja pravila, s kom se lahko druži, kje lahko sedi... Glede tega smo že govorili z učiteljicami, one so ukrepale naprej kolikor se je dalo. Najbolj vesela pa sem bila, ko je v 2. razredu učiteljica podaljšanega bivanja uredila zadevo tako, da je prepovedala stike tega dečka z našim sinom. Zadeva se je umirila in je funkcioonirala do letos, ko smo dobili novo učiteljico, ki o vsemu seveda ne ve ničesar, ker pač moramo stvari vedno znova ponavljati. Problem pa se je pojavil sedaj, ko otroci odhajajo v šolo v naravi in si je ta deček prilastil pravico odločanja s kom bo bil v sobi, kamor je vključil tudi našega sina, ki ima že svoje prijatelje. Ko sem to izvedela sem se odločila, da bom o tem govorila z razredničarko in ji zadevo pojasnila, a veste njen odgovor: TO NI VAŠA STVAR. Pišem z veliko, ker so me njene besede skoraj vrgle. Torej po njenem, starši nimamo pravic, dolžnosti, ničesar,ko pa se kaj zgodi, smo pa mi glavni krivci in nemarni vzgojitelji v domačem krogu. Halo !.Njene besede so me razburile in razjezile, glede na njeno apatičnost glede problema. Zanjo očitno to ni problem in naslednjič, ko mi bo ona pisarila v beležko , vaš sin pa nima radirke, ravnila,..bla,bla,bla. ji bom jaz v beležko napisala: Ga. učiteljica saj to vendar ni moja stvar. In bom očitno po njenem prepričanju izpolnila svoje obveznosti.. Kaj menite o takšnem obnašanju oz. razočarana sem, da sedanja učiteljica nima posluha za nič, kot bi govorili steni. Vem da niso vsi taki, ampak očitno niso vsi ustvarjeni za ta poklic. Kako bi vi odreagirali,...


podobno je bilo pri nas. začelo se je v prvem razredu, ko se je en fantek dobesedno nalepil na našega. stalno ga je motil med poukom, mu ukazoval, vzemal stvari, ga žalil, tepel, spravljal v težave. potem pa je naš dobil podpis, on pa ne. doma smo poslušali samo M. je to rekel da moram naredit, M. je rekel, da se ne smem igrat s S. itd. a istočasno sta bila najboljša prijatelja.
jaz sem mu vsakič povedala, da mora jasno in glasno povedat, da tega ne želi. če ne zaleže, naj se umakne. če pa še to ne zaleže, naj pove učiteljici. povedala sem mu tudi, da se pravi prijatelji ne žalijo med sabo, ne tepejo, če ne zadaneš gola, ne silijo v nekaj, kar ne želiš. in rekla sem mu tudi, da bi bilo boljše, če si najde drugega prijatelja. pogovorila sem se z učiteljico, ki ju je presedla narazen. smo rabili cel prvi razred in še pol drugega, da sta zdaj le narazen in ima moj sin drugega najboljšega prijatelja.

_____________________________

da bomo fit,
100 TREBUŠNJAKOV v rit,
pa še malo seksa,
da nam ne bo treba čokoladnega keksa.

:D

(odgovor članu jesenski dan)
Neposredna povezava do sporočila: 18
   RE: A res to ni moja stvar...?!!
6.1.2012 22:45:25   
sanasan
Gre se za to, da imamo v povezavi s tem dečkom že 3. leta boje v smislu, da našega sina nadzoruje, mu ukazuje, piše domače naloge, postavlja pravila, s kom se lahko druži, kje lahko sedi...

 V dobro vseh vas, predvsem pa tvojega sina na dolgi rok, ga čim prej nauči reči 'NE' , 'NE, NOČEM', 'PUSTI ME PRI MIRU'....skratka nauči ga, da se bo znal postaviti zase....žal ne boš mogla biti vse življenje ob njem, pa tudi učiteljice ne in tisti njegov sošolec tudi ni edini na svetu,ki rad 'komandira'....



_____________________________

CARPE DIEM!

(odgovor članu jesenski dan)
Neposredna povezava do sporočila: 19
   RE: A res to ni moja stvar...?!!
6.1.2012 22:49:07   
sanasan
Prvo nalogo,ki mu jo lahko daš za samozavest  je morda že to, da gresta skupaj do učiteljice in da tvoj sin SAM jasno in glasno pove, da ne želi biti s sošolcem in zakaj...
verjemi, pomaga. smo šli skozi podobne probleme....


_____________________________

CARPE DIEM!

(odgovor članu sanasan)
Neposredna povezava do sporočila: 20
   RE: A res to ni moja stvar...?!!
6.1.2012 22:51:18   
pelin
Vse dokler je učiteljica sposobna vzdrževati red in disciplino v razredu, te zadeve resnično niso stvar staršev...če pa tu učiteljica tako zelo odpove, da ima otrok zaradi neprimernega vedenja sovrstnika resne težave, travme in psihične probleme, potem se njena avtonomija konča...v bistvu  jo je sama zapravila s svojo nesposobnostjo oz. z nepripravljenostjo prisluhniti otroku in staršem...Če je v reali primer res tak kot je predstavljen, je tu učiteljica reagirala neustrezno in tu ni dileme...Prav tisti pedagoški kadri, ki si morajo z ostrimi in neprijaznimi besedami dvigovati avtoriteto pred otroki in starši, so figo vredni, oz. s takšnimi pikrimi in nesočutnimi pripombami skušajo skriti svojo nesposobnost....škoda, ker jih je odločno preveč...Zame se bi pri tejle njeni pikri pripombi stvar šele resno začela...Definitivno ne bi bil moj otrok v sobi z nekom, ki ga maltretira ,ustrahuje in mu ukazuje, posebej pa še zaradi tega ne, ker očitno v težavah ne bi mogel poiskati pomoči pri učiteljici, ker ona zanj nima posluha...
Pa še to...ga ni tako samozavestnega četrtošolca , ki bi se upal nekomu, ki ima zaledje s strani učitelja, postaviti po robu...Samozavest pri otroku se gradi na sto in en način, definitivno pa ne na takšen, da ga vtakneš v isti prostor z nekom, ki ne ve kje so njegove meje, kaj se sme oz. ki ne ve, da so na svetu tudi drugi ljudje s svojimi željami...Čisto podobno sodobni vzgoji...dajmo tiste ta mirne narediti grobjane, nesočutne, netolerantne...namesto, da bi tiste , ki to že so, poskušali malo umiriti in socializirati....Samozavest...še nikoli se ni  netoleranca, nestrpnost,grobost...štela za samozavest, temveč vedno za nevzgojenost....  


< Sporočilo je popravil pelin -- 6.1.2012 22:56:26 >

(odgovor članu trsica)
Neposredna povezava do sporočila: 21
   RE: A res to ni moja stvar...?!!
7.1.2012 0:14:33   
Anonimen
IZVIRNO SPOROČILO: jesenski dan

Žal si nekateri tega, da ste v tem poklicu, sploh ne zaslužite.


To, da sodiš, ne bo rešilo problemov tvojega sina user posted image .

Kaj pravi njegov oče oziroma tvoj mož na nastalo situacijo? Kakšno rešitev predlaga?

(odgovor članu jesenski dan)
  Neposredna povezava do sporočila: 22
   RE: A res to ni moja stvar...?!!
7.1.2012 7:31:13   
mika
Samozavest pri otroku se gradi na sto in en način, definitivno pa ne na takšen, da ga vtakneš v isti prostor z nekom, ki ne ve kje so njegove meje, kaj se sme oz. ki ne ve, da so na svetu tudi drugi ljudje s svojimi željami...Čisto podobno sodobni vzgoji...dajmo tiste ta mirne narediti grobjane, nesočutne, netolerantne...namesto, da bi tiste , ki to že so, poskušali malo umiriti in socializirati....Samozavest...še nikoli se ni  netoleranca, nestrpnost,grobost...štela za samozavest, temveč vedno za nevzgojenost....  


Podpis!

(odgovor članu pelin)
Neposredna povezava do sporočila: 23
   RE: A res to ni moja stvar...?!!
7.1.2012 8:54:59   
mateyka

IZVIRNO SPOROČILO: sanasan

Prvo nalogo,ki mu jo lahko daš za samozavest  je morda že to, da gresta skupaj do učiteljice in da tvoj sin SAM jasno in glasno pove, da ne želi biti s sošolcem in zakaj...
verjemi, pomaga. smo šli skozi podobne probleme....


ni slaba ideja - jaz bi probala. če ne bi zaleglo, bi pa šla do ravnateljce. ma res ne vem zakaj bi tvojega sina silili, da je v sobi z nekom, s katerim NOČE bit.

(odgovor članu sanasan)
Neposredna povezava do sporočila: 24
   RE: A res to ni moja stvar...?!!
7.1.2012 11:33:25   
Matkurja

IZVIRNO SPOROČILO: jesenski dan

Za Mychio in podobne učiteljice pa tole, če zadeva ni naša čigava pa potem je vaša, boste vi odločala. Bo šola odločala kdo bo s kom v sobi, v primeru problemov, bo nosil odgovornost kdo, VI ali MI. Lepo vas prosim. In ne mi pametovat o nepravilni zvgoji, pa zavijanju v vato. Očitno imate raje učence nastopače, ker plahi, karakterno zadržani ljudje, po vašem nimajo kaj početi v tem sistemu, ali se motim.

Žal si nekateri tega, da ste v tem poklicu, sploh ne zaslužite.



IZVIRNO SPOROČILO: jesenski dan

Očitno nekater niste razumele zadeve, ali pa sem bila premalo jasna.
Deček si je že dodelil s kom bo v sobi, najin sin pa z njim ne želi biti in to je vsa stvar, ki sem jo posredovala učiteljici, a očitno njegova želja zanjo ni pomembna, čeprav je bilo na roditeljskem jasno povedano, da se bodo upoštevale želje otrok.
Glede vzgoje in vcepljanja samozavesti pa raje ne bi, ker vsi le nismo nagnjeni k ustvarjanju posesivnih, močnih, agresivnih, tekmovalnih, in oseb polnih samih sebe, ki jih današnja družba tako časti in zahteva. Ja bo že držal star pregovor: Dobrota je sirota.




Sama si vprašala za mnenje. In ker si dobila ene, ki "držijo" po tvojem s tabo, in ene, ki so "proti" tebi, jih ne smeš zaradi tega žaliti.
In zgleda, da si stvari res nejasno napisala. Mogoče si pa učiteljico ti narobe razumela. Pojdi do nje in se na lep (nezadirljiv) način pogovori z njo.
Žal se take in drugačne stvari v šoli dogajajo samo zato, ker se starši preveč vtikajo v delo učiteljic. In na lep način se marsikatera stvar reši.

(odgovor članu jesenski dan)
Neposredna povezava do sporočila: 25
Stran:   [1] 2 3   Naslednja stran >   >>
Stran: [1] 2 3   Naslednja stran >   >>
Pojdi na:





Zakaj je dobro imeti sestro?
V različnih študijah so raziskovalci prišli do zanimivega zaključka: če imate sestro ali več sester imate res srečo v ži...
Počnite to, da se bo vsak vaš otrok počuti...
S temi preprostimi, a učinkovitimi načini boste zagotovili, da se bo vaš otrok (oziroma vsi vaši otroci) počutil nekaj p...




kontracepcija
ožbejka

kaj menite o sterelizaciji?

vredu (40%)

se ne strinjam (27%)

ne vem (33%)


Število vseh glasov: 247

Hvala za glasove. Glasoval/a si že za vse aktualne ankete. Lahko pa ustvariš svojo anketo!