|
trsica -> RE: A res to ni moja stvar...?!! (6.1.2012 22:41:13)
|
IZVIRNO SPOROČILO: jesenski dan
Pozdravljene !
V zvezi s tem,kar bom napisala, bi rada vaša mnenja, pa tudi mnenja tistih, ki delate v vzgoji in izobraževanju. Zadeva pa je sledeča:
- imam sina, ki obiskuje 3. razed OŠ. V razredu je deček, ki je karakterno zelo močen v primerjavim z našim sinom, ki je bolj tih in plašen otrok. Gre se za to, da imamo v povezavi s tem dečkom že 3. leta boje v smislu, da našega sina nadzoruje, mu ukazuje, piše domače naloge, postavlja pravila, s kom se lahko druži, kje lahko sedi... Glede tega smo že govorili z učiteljicami, one so ukrepale naprej kolikor se je dalo. Najbolj vesela pa sem bila, ko je v 2. razredu učiteljica podaljšanega bivanja uredila zadevo tako, da je prepovedala stike tega dečka z našim sinom. Zadeva se je umirila in je funkcioonirala do letos, ko smo dobili novo učiteljico, ki o vsemu seveda ne ve ničesar, ker pač moramo stvari vedno znova ponavljati. Problem pa se je pojavil sedaj, ko otroci odhajajo v šolo v naravi in si je ta deček prilastil pravico odločanja s kom bo bil v sobi, kamor je vključil tudi našega sina, ki ima že svoje prijatelje. Ko sem to izvedela sem se odločila, da bom o tem govorila z razredničarko in ji zadevo pojasnila, a veste njen odgovor: TO NI VAŠA STVAR. Pišem z veliko, ker so me njene besede skoraj vrgle. Torej po njenem, starši nimamo pravic, dolžnosti, ničesar,ko pa se kaj zgodi, smo pa mi glavni krivci in nemarni vzgojitelji v domačem krogu. Halo !.Njene besede so me razburile in razjezile, glede na njeno apatičnost glede problema. Zanjo očitno to ni problem in naslednjič, ko mi bo ona pisarila v beležko , vaš sin pa nima radirke, ravnila,..bla,bla,bla. ji bom jaz v beležko napisala: Ga. učiteljica saj to vendar ni moja stvar. In bom očitno po njenem prepričanju izpolnila svoje obveznosti.. Kaj menite o takšnem obnašanju oz. razočarana sem, da sedanja učiteljica nima posluha za nič, kot bi govorili steni. Vem da niso vsi taki, ampak očitno niso vsi ustvarjeni za ta poklic. Kako bi vi odreagirali,...
podobno je bilo pri nas. začelo se je v prvem razredu, ko se je en fantek dobesedno nalepil na našega. stalno ga je motil med poukom, mu ukazoval, vzemal stvari, ga žalil, tepel, spravljal v težave. potem pa je naš dobil podpis, on pa ne. doma smo poslušali samo M. je to rekel da moram naredit, M. je rekel, da se ne smem igrat s S. itd. a istočasno sta bila najboljša prijatelja.
jaz sem mu vsakič povedala, da mora jasno in glasno povedat, da tega ne želi. če ne zaleže, naj se umakne. če pa še to ne zaleže, naj pove učiteljici. povedala sem mu tudi, da se pravi prijatelji ne žalijo med sabo, ne tepejo, če ne zadaneš gola, ne silijo v nekaj, kar ne želiš. in rekla sem mu tudi, da bi bilo boljše, če si najde drugega prijatelja. pogovorila sem se z učiteljico, ki ju je presedla narazen. smo rabili cel prvi razred in še pol drugega, da sta zdaj le narazen in ima moj sin drugega najboljšega prijatelja.
|
|
|
|