ninu
|
Živjo 18.letnica!
Slučajno sem prebrala tvoje sporočilo, pa naj še jaz dodam svoje mnenje. Zgražala se ne bom, ljubezen ne pozna meja. Rada bi te samo spomnila kako mlada si še (saj vem, počutiš se, da imaš vs pod kontrolo, da si odrasla, dovolj izkušena...). V teh mladih letih ne morš še biti pripravljena na otroka. Svojo mladost moraš še izživet, končat šolo, se ga nažurat, ogledat svet, spoznavati ljudi, ne pa se zapirati v svet z enim moškim. V teh letih potrebuješ družbo, prijatelje, sprostitev... Ti s trebuhom/vozičkom, tvoje prijateljice pa sveže zaljubljene, pa na tem dopustu, pa onem, pa sem pa tja, ti pa med plenicami. Najbolj se mi dozdeva, da prijateljic sploh nimaš, da si precej zaprta vase.
Kaj pa tvoj moški, kakšno preteklost ima, da sta se "našla". Zavožen zakon, samsko življenje doma pri mami (mamin sinko)..?
Ko boš imela enkrat otroka se življenje precej spremeni in tvoja prva misel in skrb je za otroka. Nič več brezskrbnosti, brezčasnih romantičnih noči.. Noči ti krajša otrok, bolezni, jutranje vstajanje določa otrok, omejuje v vsem. Ne rečem, da to ni lepo, je, zelo lepo je, ampak vse ob svojem času. Izživeti moraš najprej svojo mladost, brezskrbnost, brezčasnost. To je privilegij mladosti. Pomembno je tudi materialno stanje, da otroku lahko nudiš dom, da imaš kolikor toliko urejene finance.. Pa ne hiti s tem, uživaj v tem kar imaš sedaj.
Upam, da se ne bosta igrala in bila kdaj manj pazljiva, češ, saj ne more ratat takoj... Če boš pustila času čas, vsaj kakšno leto, dve, da bo vajina ljubezen zorela, ali pa pokazala drugo pot. Upam sicer na drugo, da boš ugotovila, da ti je bil današnji moški le del odraščanja, spoznavanja sebe, da mu boš ostala hvaležna za izkušnjo in šla naprej.
Pa mogoče še v razmislek. Iščeš mogoče v njem očeta, ki ga nisi imela? Ali si tako zaprta vase, da misliš, da nimaš šans pri drugih oz. da te drugi ne morejo razumeti... No, meni se zdi, da si čisto prezgodaj prišla do takega mnenja, da je on ta-pravi. Resno. Kaj pa tvoji starši? Se jim sanja s kom je hčerka v vezi? Kako bi sprejela kaj takega?
Predlagam, da če še nisi, da jima ga predstaviš, če si že prepričana, da želiš, da postane in ostane del tvojega življenja.
Lep pozdrav in upam, da se boš dobro odločala, da si ne zavoziš življenja. Ko bo enkrat otrok, mu boš mama za vedno!!! Upam, da dobra, z izživeto mladostjo, ne pa zagrenjena in polna hrepenenj po brezskrbnem življenju.
Meni je v tvojih letih hodilo po glavi vse kaj drugega kot to.
|
Natisni
No pejmo h bistvu-moj tip ima 48 let, jaz pa komaj 18. Ja vem razlika je ogromna in bi prosila, da bi blo čim manj očitkov, ker to ni muha enodnevnica, rada se imava, skupaj sva že 2 leti in se lepo razumeva, in se mi zdi normalno, da sva zdaj pomislila tudi na 
dojenčka bi seveda imela ko jaz dokončam šolo in se zaposlim, da bi imela oba lastni dohodek. No, kar na dan z vašimi mnenju, vseh bom vesela, upam pa da ne bojo preveč kritični. 
. 
Ja,hvala za nasvet imaš pa prav, kaj dosti res ne bom brskala po ringaraji ali pa kjerkoli ker imam zelo rada otroke in ne vem če bi se jim lahko uprla:) Zdaj počasi končujem šolo ter upam, da si najdem kakšno vsaj srednje dobro službo, da imava vsak svoj dohodek pol pa počasi lahko pride dojenček na vrsto.
