Anonimen
|
IZVIRNO SPOROČILO: mega_mi_je
Pozdravljene vse forumašice,
Ker ne vem kam pravzaprav spada moje vprašanje sem se odločila da vas kar tu povprašam.
Zanima me vaše mnenje.
Sama drugo leto z februarjem zaklučim šolanje, po šolanju pa
imam v načrtu iskati službo- pomočnica vzgojiteljice.Stara sem 21 on pa 28.
Vem da se redne službe ne dobi tako hitro, zato se sprašujem katera pot je boljša.
Po šolanju se imam namen tudi preseliti k fantu, ki ima urejeno zgornje nadstorpje pri svojih starših.
On je redno zaposlen s plačo 560€. Oba si zelo močno želiva najinega prvega otročka, in
nekako sva to planirala druga polovica drugega leta. Vendar sama se sprašujem kaj je bolše za naju.
Da počakava na mojo zaposlitev in šele nato kaj načrtujeva.
Al se prijavim na zavod za zaposlovanje in izpolniva svojo največjo željo si tako ustvarimo družinico.
Najlepša hvala za vaša mnenja.
Jaz bi se na tvojem mestu odločila tako, kot bi si najbolj želela. Če je to tvoja res tako velika želja, boš jo tako ali tako težko potisnila na stran Vsaj pri meni je bilo tako
Tudi sama sem bila še študentka, ko sem zanosila, moj pa se je ravno zaposlil, sicer z nekoliko boljšo plačo, kot jo ima tvoj. Mi2 živiva pri mojih v zgornjem nadstropju, kjer imava urejeno svoje stanovanje in vsaj za nekaj let je tako fajn, ker imava res minimalne stroške z bivanjem, čez čas pa upam, da gremo tudi mi na svoje.
V času porodniške sem pač prejemala štipendijo, otroški dodatek in pa starševski dodatek, torej "porodniško" za nezaposlene, pa nam ni nič manjkalo, tudi opremo sva večinoma svojo nakupila.
Na kao idealni čas nisem hotela čakati. Potemtakem bi morala zaključiti šolanje, iskati službo, kar lahko traja, potem tudi ne bi takoj zanosila, ko bi se zaposlila ... in če mogoče ne bi uspelo takoj, še danes, pri 24-ih verjetno ne bi imela otroka. Faks sem vmes lepo naredila in diplomirala letos septembra, ko sem bila čisto pri koncu absolventskega staža. Če bi se še enkrat odločala, bi se enako Ko stisnem mojo dveletnico k sebi - mmm, božansko, ni večje ljubezni od te
Mamina kolegica je npr. čakala, da zaključi šolanje, da se zaposli, da dobi pogodbo za nedoločen čas itd. Sčasoma jo je tudi dobila, ampak potem je zbolela in otrok ne more imet več; zdaj je stara 41 let in jih tudi nikoli ne bo. Moj point je, da ni idealen čas nujno takrat, ko imaš vse popolno urejeno, ampak ko začutiš, da je Seveda sem za to, da se otroku omogoči spodobno življenje, ampak mislim, da te pogoje imaš zadovoljene, tako kot sem jih imela jaz. Sicer pa, tudi če je vse popolno, še ne pomeni, da bo tako ostalo ...
Pa še iz lastnih izkušenj vem, da je fajn imet mlado mami
|
Natisni
Pa brez zamere. Se malo hecam, čeprav sama vem, kako je mučno čakanje. A žal ti nič drugega ne ostane. Potrpi in počakaj še nekaj dni, nato pa ponovi test. 
že čez par dni
takoj, ko se boš čutla pripravljena, ti pa tačas iščeš službo. Če kej najdeš preden zanosiš, si pač u službi dokler se da, pol pa itak porodniška, če pa prej zanosiš in dobiš pol službo, pa lih tako začneš delat, za nosečnost poveš v drugem trimesečju, oz. odvisno od situacije (js bi počakala tolko dokler lahko skrivam) in ko ti pripada greš na porodniško. Itak če boš zdej čakala še 1 al 2leti vseeno nikjer ne piše, da boš dobila takoj službo za stalno, če maš pa za določen čas je pa itak vseeno kdaj zanosiš. Če ti več pomeni 
