7
|
Hvala za odgovore. Res vidim da sem povedala premalo, zato sem bila mogoče tudi narobe razumljena. Deklica je namreč zelo družabna, vsi jo imajo zelo radi, v vrtcu jo kar čakajo kdaj bo prišla. Tudi doma ima ogromno prijateljev, tu ni problem. Ko pride iz vrtca, vedno vpraša, kdo bo prišel danes k meni. Problem je le v tem, da ona neče iti drugam. Pravi da se mamice preveč derejo, da so zoprne,...skratka da se drugje ne počuti dobro. Sama ima pa skoraj vsak dan vsaj enega otroka ( včasih tudi tri) na obisku. Če se igrajo zunaj ali na hodniku, ji tudi odgovarja. Le v tuja stanovanja ne želi brez mene. Hčere nikakkor ne vežem nase. Letos je šla celo na zimovanje ( le ona in še en fantek iz njene skupine), sedaj sem jo vpisala v letovanje... Brez problemov, jokca menda le zvečer malo, pa ni hudo. Sama tudi telefonari, 'nakupuje ' v trgovini, naroča sok ... Celo oblačila si sama izbere za naslednji dan ( pomagam le pri tem da niso pretanka ali predebela). Problem je v tem, da ne gre niti k mojim staršem ( pravi da jo silita) - mislim da je dete tako osvojilo moj način vzgoje, da drugje preveč čuti vpliv ukazovanja. Pa ne, da jaz ne bi imela avtoritete - nasprotno, le ne delam se vsemogočne, poskušam ji dopovedati da je lastna osebnost in ima vso pravico reči tudi ne ( pa čeprav jaz potem rečem nasprotno). To so pač pogajanja, in meni je všeč da se bo v življenju znala pogajati za to kar hoče. Očitno je res problem drugje, kjer se pač z odraslimi še ne zna postaviti zase. Glede trmice pa res ne vem od kod je prišla - je to mogoče vzrok v starosti? Resnično prosim za kakšen nasvet kaj in kako. Zadnjič sva se po izpadu pogovorili, in mi je rekla, da se samo heca, ko reče da je nihče nima rad... Pa sem ji razložila, da ni nobene šole za mamice, da mene nihče ni naučil kako ravnati takrat, in da jo prosim naj mi pove, kaj si takrat želi...pa se je le smejala, češ, kaj kompliciraš, saj mine. Mogoče res preveč kompliciram, in je trenutno stanje le odraz odraščanja? Hvala za pomoč,
|