Maggie
|
Opozorilo odvetnika ali kakršnokoli drugo opozorilo upnika dolžniku, da naj plača svoj dolg teka zastaranja ne pretrga. Pretrga ga pa seveda vložen predlog za izvršbo na sodišče. Ko pa je predlog za izvršbo vložen, pa je zastaranje pretrgano, tako da zastaranje ne teče potem znova: npr. če bi izvršilni postopek trajal 5 let, v tem času ne more priti do zastaranja, ker je bilo pretrgano.
Če pa bi npr. upnik podal na sodišče predlog za UMIK izvršilnega predloga in potem hotel ponovno vložiti izvršbo npr. v letu 2004, pa tega ne bi mogel več narediti, ker bi se štelo, da zastaranje teče od datuma zapdlosti računa - to je 15.1.2002 (če gre za 1 letni zastaralni rok, seveda) OZIROMA upnik bi lahko ponovno vložil svoj predlog za izvršbo in bi izvršba tudi tekla ponovno, v kolikor ne bi dolžnik ugovarjal zastaranja v 8 dnevnem roku po prejetju izdanega sklepa o izvršbi (namreč: sodišče na zastaranje ni dolžno paziti po uradni dolžnosti, pač pa le na predlog stranke in to velja v vseh postopkih pred sodiščem).
Če pa je izvršilni postopek začet in terjatev ni zastarana oziroma dolžnik zastaranja ni uveljavljal, pa med samim postopkom terjatev ne more zastarati.
Ko pa je terjatev pravnomočno ugotovljena, pa začne teči 10 letni zastaralni rok - po 356. členu OZ. In to bi bil nekako "absolutni" zastaralni rok.
Zastaralni rok se sme prekiniti s strani upnika neštetokrat? Če gre za vlaganje predloga o izvršbi. Če pa gre za pravdni postopek, pa mora toženec dati privoljenje za umik, ravno iz tega razloga, ker bi ga lahko tožnik potem vsakič znova tožil za isto stvar. Kajti umik pomeni, da sodišče o zadevi ni vsebinsko odločilo - vsebinsko namreč odloči kadar izda zavrnilno ali obsodilno sodbo ali sklep (v tem primeru pa ni mogoče še enkrat odločati o isti stvari med istima strankama).
Zastaranje pa začne teči znova po končanem sporu - kar torej pomeni, da med tekom samega postopka ne more zastarati (mislim, da je v kazenskem postopku in pri prekrških drugače: da začne zastaranje teči znova po vsakem pretrganju zastaranja in zato lahko zadeva zastara med tekom postopka).
Tako da v bistvu, če je izdan sklep o rubežu premičnega premoženja, pa rubež ni mogoč, ker npr. ni kaj vzeti, je vse odvisno od upnika:
88. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju
(Neuspešen poskus rubeža)
Če se pri rubežu ne najdejo stvari, ki so lahko predmet izvršbe, oziroma zarubljene stvari ne zadoščajo za poplačilo upnikove terjatve, lahko upnik v roku treh mesecev od dneva prvega rubeža izvršitelju neomejenokrat predlaga, da opravi ponovni rubež.
Če upnik v tem roku ne predlaga ponovnega rubeža ali če rubež, predlagan do poteka tega roka, ni uspešen, sodišče ustavi izvršbo.
Mogoče sem malo preveč zakomplicirano tole napisala? Če kaj ni jasno, kar vprašaj...
Pa upam, da niso spet ful velike črke (dam namreč najprej v WORD, da se mi slučajno ne zbriše...)
|
Natisni
Žalostno, vendar resnično.
