tulip
|
Otroci so različni in posledično tudi vzgojni pristopi. Prijatelji imajo 2 otroka, pri starejšem sta imela na nizkih omaricah polno spominkov - veliko potujeta-, tudi steklenih in drobnih, pa mali ni nič tikal. Pri tadrugem pa sta morala vse pospravit, ker je otrok kot vihar, težko obvladljiv, kamor pride vse polomi in razbije -zdaj ima 2 leti. Tako da enotnega recepta verjetno ni. Mi našega skoraj 15 mesečnika tudi opozarjamo in tudi on npr. drži prstek v vtičnici(zavarovani seveda), obrnjen k nama in se smeje, zraven pa pravi: ' Ac!', ker dobro ve, da ne sme in to nalašč počne. Strinjam se pa s tem, da NE VE, ZAKAJ ne sme. Tako da ga n-krat opozorim, da ne sme tikat, n-krat ga primem in odpeljem stran, n-krat mu skušam preusmerit pozornost in ne pomaga, na koncu ga odnesem stran in ga pustim da se dere. Čez nekaj časa, ko sirena ne in ne neha, ga primem, mu kaj pokažem, povem, greva ven ali kaj drugega da se zamoti in pozabi. Puščam pa ga ne samega, vedno sem zraven, lahko mi visi na hlačnici in se dere, ampak pri nekaterih stvareh, posebno nevarnih, vztrajam. Prej ali slej se ga bo že prijelo in bo razumel, do takrat pa je na nas, da pazimo na naše sončke, da si kaj ne naredijo in da ne povzročijo prevelike škode! Ti svojega otroka najbolj poznaš in vidiš, kaj pomaga in kaj ne, pač poskušaš različne pristope in glede na rezultate načrtuješ naslednje korake...
|