Anonimen
|
Jaz samo vsako stvar rešujem sproti. Vidim, kaj zaleže, in to naredim. Nikoli ne bom kaznovala zato, da ne bo potem še huje, ampak zato, ker mora biti tako, kot jaz rečem, ker vem, kaj je prav in kaj ne. In če ene stvari ne "dosežem", če vidim, da bo "zmagal" otroški ... kaj jaz vem kaj ... firbec ..., ko po prepričevanju pri enem letu tudi 1001. ne dosežem, kar sem se namenila, stvar spotike odstranim, ne kaznujem vedno huje, ko prva kazen ne zaleže več. Ker očitno otrok ne razume "kazni" in ne razume, da so določene stvari ali nevarne ali pokvarljive ali karkoli že. To odstranjevanje predmetov izven dosega je bilo seveda pri enem letu, ne sedaj, pri štirih in pol, da se razumemo.
Trdim, da so eni otroci raziskovalci bolj od drugih, pa to nima za pozneje nobene veze. Samo bolj jim tisti živčki na koncu prstih ne dajo miru, da ne bi z njimi migali. Si ne morejo pomagat. Eni si pa lahko. Enemu boš dvakrat rekel, da naj eno stvar pusti pri miru, in jo bo. Drugemu pa 1000-krat, pa je tudi 1000 in prvič ne bo. In takrat je brez veze kaznovat, to pravim. Takrat otroku po moje delaš krivico, če ga kaznuješ, ker si v bistvu ne zna pomagati, pač tiste stvari ne more pustiti pri miru, ker mu nekaj znotraj ne da miru. On samo ve, da ga tisto zanima, in ne razume, da tebe pa ne. On misli, da če njega zanima, zanima tudi tebe. Otroški možgani so pri tej starosti pač na taki stopnji razvoja. Saj me po moje dosti podobno razmišljamo, samo takole je težko razložiti, napisati, pa se potem narobe razume.
S spanjem je bilo pa tako, da ga nisem pustila dreti se 2 uri. In tudi ne, ko je bil star 2 meseca (tega sicer ne praviš ti, Magi, da ne hbo pomote). Ampak vse ob svojem času. Ko "mi je zrasel čez glavo" in sem videla, da drugače ne bo šlo, da bo stvar vedno hujša, sem ga pustila dreti, sem pa hodila vsake toliko časa notri in "bila huda". To je pomagalo, da je otrok razumel, da mami ponoči ni prijazna in nasmejana, ker je čas za spanje ne za igro. To otrok pri 7 ali 8 mesecih lahko razume. To, zakaj pa sedi "na ohlajanju" v svoji posteljici pri enem letu, pa po moje ne.
Po moje (in tudi po knjigah, kis em jih o razvoju otrokovih možgančkov prebrala) se pač otroka na tak način pri tej starosti še ne kaznuje, ker nima smisla. Jaz bi taka ohlajanja lahko izvajala čisto čez cel dan, če bi prepovedane stvari puščala na otrokovem dosegu, lahko ne bi čisto nič drugega počela, kot to. Tako sem stvari odstranila, pri dveh letih ali pa že prej, se ne spomnim, pa sploh ni bilo niti najmanjše debate več o tem, kaj lahko in kaj ne, ker je takrat stvari, ki smo mu jih povedali, že razumel. So pa bile potem že druge težave, ki pa smo jih tudi reševali sproti in ne za vnaprej.
Če otrok ne razume, zakaj nečesa ne sme in ga takrat kaznujemo in če se to redno dogaja, to je zame popolnoma isto kot dresiranje živali. Če nekaj, kar mu rečemo, naredi zato, ker je potem nagrajen, in če nečesa ne sme zato, ker mi tako rečemo, brez da bi razumel, zakaj, in je posledično kaznovan, je to dresura. Tako dresirajo živali.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
![]("http://tickers.baby-gaga.com/t/foxfoxsdr20050813_-8_My+child+is.png")
![]("http://b3.lilypie.com/ZAElp2/.png")
<
) 
. Dal ga je v posteljico, sicer za malo več kot minutko, pa se je mali najprej drl, potem jokal in potem ga je tisti dan zavračal. Sicer je pa totalno nor na atija. Se pravi, da mu je že pri teh mesecih zelo zameril osamitev. 
