|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: [1]
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   še en otrok in moj "strah"
22.4.2007 23:21:20   
biba.leze
Pozdravljene vse mamice,

to temo odipram na tem forumu, ker vas ima že veliko več kot enega otroka in upam, da mi boste znale svetovati ali pa vsaj pomiriti moj strah. Torej, doma imamo že eno veliko veselje user posted image  (2 leti) in z možem si zelo želiva še enega. Že nekaj časa se o tem pogovarjava, planirava in vsega se res že zelo veselim... ampak zdaj, ko bi pa nekako naj šlo zares (če bi se držala svojih planov), pa me obdajajo dvomi in skrbi.

Kako bom zmogla z 2 user posted image ? Spadam med tiste mamice, ki so imele precej dela s svojim sončkom, ker so pač nekateri naši otroci malo bolj živahni... in s tem sem se sprijaznila. Bilo je naporno, še vedno je, ampak zdaj mi je že lažje (pa ne vem če zato, ker sem svojega otroka sprejela takšnega kot je ali zato, ker že veliko razume in nama zna že veliko povedati)... Kakorkoli že, včasih sem še vedno izmozgana (p.s.: imam tudi službo in veliko drugih obveznosti) in včasih še vedno hrepenim po dnevih, ko sem prišla domov in se usedla na kavč ter si v miru ogledala film ali šla s prijateljico na kavo.

V veliko pomoč so mi tudi mož, obe babici in oba dedka, pa še teta in stric, ampak v končni fazi sem še vedno veliko sama z otrokom, kar se kaže tudi v navezanosti name. Ampak to je normalno, kajne, če je otrok več časa z enim staršem?!

Pa da dam vse to na stran in se zazrem vase: user posted image  si zelo želim, tudi ponovne nosečnosti se veselim, ampak skrbi me kako bo z 2 majhnima otrokoma, zlasti ker bo verjetno (kljub pripravljanju na user posted image ) prisotnega veliko ljubosumja (to se pokaže že ko pestujem druge user posted image ).. Prepričujem se, da je to normalno (ta moj strah) in da bo minil, ko bom pestovala svojega user posted image  , ampak zadnje čase veliko premišljujem o tem... Kaj se dogaja? Morda še nisem pripravljena na novega družinskega člana? Ali sem samo stisnila rep med noge? Mogoče pa preveč planirava... 

Se opravičujem za tole klobaso... Strah me je, da bo tudi drugi user posted image  bolj "živahne" narave - ampak potem se tolažim, da se vse da preživeti.. Prosim potolažite me, da sploh ni tako hudo in da je z odraščanjem otrok vedno lažje...

Hvala.
Neposredna povezava do sporočila: 1
   RE: še en otrok in moj "strah"
23.4.2007 1:01:34   
lelaval
Naša narava je pač tako naravnana, da ob želji po ponovnem user posted image  pomisliš najprej na slabe strani (ljubosumje sarejšega otroka, ne boš zmogla vsega tempa,....)
Jaz sem imela prva 2 z majhno razliko (16 mesecev) in večinoma sem bila sama z njima(moj je delal, jaz sem ostala brez službe, pomoči dedkov, babic tet in podobnih pa ni bilo) - a sem vse to zmogla, ker sem vse počela z ljubeznijo. Perilo, pospravljanje in podobne reči so pač počakale do večera, ko sta otroka zaspala (hvalabogu sta ob 20.00 že trdno spala, pa naj je bil petek ali svetek).
3. user posted image  pa sva imela z razliko 7 oz. 8 let in sva starejša 2 že skozi nosečnost pripravljala na prihod user posted image  - povedala sva jima tudi pozno - ko sem imela že trebušček, ki ga ne bi mogla zanikat (5 mesecev), da nista predolgo čakala. Tudi ime sta onadva izbrala, da se ne bi počutila manjvredna. S prihodom novega člana pa sva jima le pustila, da sta jo držala, crkljala in celo previjala (sin ni izpustil niti enega kopanja) - sta bila vesela, da pomagata, obenem pa se nista počutila zapostavljena. In tako kot prej, ko smo bili še 4-je, sva ju ob vsaki priložnosti pocartala in povedala, da ju imava rada. user posted image
Sicer pa - saj veš - kjer je volja,tam ni ovir. user posted image

_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

(odgovor članu biba.leze)
Neposredna povezava do sporočila: 2
   RE: še en otrok in moj "strah"
23.4.2007 8:19:43   
Blejka26
enako se je in se dogaja z mano.Doma imam 16mesečno punčko živahno,razigrano in jaz sem ji posvetila ves ampak res ves svoj čas.A sem si na čase zaželela še enega otroka..nato pa sem februarja naredila test in je bil pozitiven in takrat je bil to velik šok zame.po glavi so mi rojile vsemogočne misli in bila sem že na robu obupa če lahko tako rečem.Premišljevala sem celo o splavu-kar pa sem tudi pisala tukaj na RR-lahko si poiščeš to temo.Bila sem že skoraj prepričana da bom naredila splav,pa so mi punce tukaj na RR res zelo pomagale,njihove besede,njihove izkušnje..in tako sem otroka obdržala in sedaj sem v 14em tednu nosečnosti.Ko sem po vseh teh mislih imela ultra zvok in ko sem videla otrokov srček mi je bilo zelo hudo ko sem pomislila na splav.Na čase me seveda še napade strah kako bom zmogla z dvema otrokoma,nato pa vidim svojo punco kako ima rada otroke,kako se rada igra z njimi mi ni žal.Vem da bom zmogla itak bom mogla..jaz sicer nimam toliko partnerjeve pomoči kot ti,in sem več ali manj za vse sama,toda mislim da bo šlo.Mora it.Itak pravijo da za prvega otroka zelo kompliciraš za drugega pa že malo manj.Tko da ti res iz srca privoščim da boš na vse gledala pozitivno.

_____________________________

Neja 27.12.2005
Tjaša 22.10.2007
najlepši razlog zakaj živeti

(odgovor članu lelaval)
Neposredna povezava do sporočila: 3
   RE: še en otrok in moj "strah"
23.4.2007 8:28:15   
Nea
Pri nas imamo 2.5 l razlike. Na začetku je bilo kar naporno, ker je user posted image prva dva meseca imela strašne krče in se je jokala vsak večer od 22-pol 4 (brez premora). Bili smo nenaspani, utrujeni, vseeno pa veseli, da imamo zdravega in lepega otročička.
Starejša punčka je samo na začetku bila ljubosumna v smislu, da se je tu in tam brez razloga jokala in se je malo več hotela crkljati. Drugače pa je bila strašno vesela da ima sestrico.
Dedki, babice, strici in tete so daleč in sem cele dneve bila sama z njimi. Ta starejšo je bilo treba pelati v vrtec in nazaj, hkrati pa dojiti, kuhati, likati, pospraviti... ampak tako kot je povedala lelaval... vse se da. Se malo zorganiziraš, likanje, popsravljanje, včasih tudi kuhanje pustiš za zvečer, ko mož pride domov in se potem vse da.

Zdaj,ko je user posted image stara 8.5m je prav luštno. Se obedve skupaj igrata in sta obedve nori ena na drugo.
Tako da, če res imaš željo, kar korajžno.

Lep dan,
Nea


_____________________________

Moji sončki
24.1.2004 Ema
06.8.2006 Lara
31.1.2009 Erik

(odgovor članu lelaval)
Neposredna povezava do sporočila: 4
   RE: še en otrok in moj "strah"
23.4.2007 9:06:10   
rainbow
Najini sta narazen 18 mesecevuser posted image

vse se da, pridejo trenutki user posted image  in user posted image  in user posted image in user posted image  in user posted image  in user posted image .
tvoje skrbi so čisto razumljive. Ampak je luštno z dvema.

_____________________________

lp, rainbow

Life's what's important. Walking, houses, family. Birth and pain and joy. Katharine Hephburn

(odgovor članu Nea)
Neposredna povezava do sporočila: 5
   RE: še en otrok in moj "strah"
23.4.2007 9:31:55   
ribica.

Sama sem se spraševala čisto isto kot ti. Pa doma smo imeli zelo zahtevno skoraj dveletnico, ko sem zanosila.  Še dobro da me ni preganjala misel, kaj če bo drugi otrok tudi tako naporen kot prvi? Samo kadar imaš prvega otroka tako zahtevnega, vzameš to kot dejstvo. Saj drugega itak ne poznaš. Potem pa pride drugi otrok. Meni se je zdelo da sanjam. Hvala bogu čisto nasprotje prvega. Z levo roko sem postorila vse. S prvorojeno je bilo še vedno več dela. Strahovi se razblinejo. Imaš dva piškotka.  Pa prvega moraš seveda že od samega začetka nosečnosti pripravljati na bratca ali sestrico, da se naleze tvojega veselega prićakovanja. Boš videla, vse gre. Skrbi so odveč.

(odgovor članu rainbow)
Neposredna povezava do sporočila: 6
   RE: še en otrok in moj "strah"
23.4.2007 16:24:16   
levinjaa
Ko je bila moja princesa stara dve leti, je moral mož za eno leto v tujino in sem bila sama za vse. In ja, tudi ona je naporen živahen otrok, ki od takrat ko se zbudi pa do večera funkcionira 100 % in "ne dopušča" lenarjenja svoje mame :)) Ampak je šlo. Sedaj je stara 3 leta in meni se zdi bistvena razlika kot pred letom dni - še vedno je zelo živahna, ampak toliko stvari zdaj počne sama, pomaga, če jo malo vključim ... In ker smo zdaj spet vsi trije skupaj, načrtujemo še enega.
Kljub temu pa razumem tvoje občutke, ker sama še pred pol leta  nisem želela razmišljati o še enem otroku. Ker mi je bilo prenaporno.

(odgovor članu ribica.)
Neposredna povezava do sporočila: 7
   RE: še en otrok in moj "strah"
24.4.2007 22:14:12   
bini
jest bom kratka : ja, je naporno na trenutke, ker se pomnoži skrb in pa delo, ampak ker se pomnoži tudi sreča, nasmeški, objemčki in poljubčki - sploh ni debate, da ne bi imeli oz. si vsaj želeli nekoč pri naši hiši tud še tretjega user posted image user posted image ... in to ti govori mama zombi, ki že 2 leti praktično spi bolj malo - kolk malo pa rajš ne bom ponavljala user posted image

_____________________________

Svet je lep!!

(odgovor članu levinjaa)
Neposredna povezava do sporočila: 8
Stran:   [1]
Stran: [1]
Pojdi na:





Kdaj je čas za kahlico?
Tako kot na skoraj vseh področjih otrokove vzgoje se tudi pri navajanju na kahlico teorija in praksa skozi čas spreminja...
Čarobna zimska pustolovščina za najmlajše ...
Decembra v Kinodvor prihaja očarljiv animirani film Zimske prigode iz živalskega sveta. Pet poetičnih pravljic za otroke...




Risanke.
пеперутка16

So vaši otroci gledali (gledajo) risanke kot so Teenage Mutant Ninja Turtles, Yu Gi Oh, Pokemon ... in zaradi njih postali nasilni?