še en otrok in moj "strah"

še en otrok in moj "strah" (Polna verzija)

Forum >> [Otrok] >> Otroci

Sporočilo

biba.leze -> še en otrok in moj "strah" (22.4.2007 23:21:20)
Pozdravljene vse mamice, to temo odipram na tem forumu, ker vas ima že veliko več kot enega otroka in upam, da mi boste znale svetovati ali pa vsaj pomiriti moj strah. Torej, doma imamo že eno veliko veselje [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image] (2 leti) in z možem si zelo želiva še enega. Že nekaj časa se o tem pogovarjava, planirava in vsega se res že zelo veselim... ampak zdaj, ko bi pa nekako naj šlo zares (če bi se držala svojih planov), pa me obdajajo dvomi in skrbi. Kako bom zmogla z 2 [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image]? Spadam med tiste mamice, ki so imele precej dela s svojim sončkom, ker so pač nekateri naši otroci malo bolj živahni... in s tem sem se sprijaznila. Bilo je naporno, še vedno je, ampak zdaj mi je že lažje (pa ne vem če zato, ker sem svojega otroka sprejela takšnega kot je ali zato, ker že veliko razume in nama zna že veliko povedati)... Kakorkoli že, včasih sem še vedno izmozgana (p.s.: imam tudi službo in veliko drugih obveznosti) in včasih še vedno hrepenim po dnevih, ko sem prišla domov in se usedla na kavč ter si v miru ogledala film ali šla s prijateljico na kavo. V veliko pomoč so mi tudi mož, obe babici in oba dedka, pa še teta in stric, ampak v končni fazi sem še vedno veliko sama z otrokom, kar se kaže tudi v navezanosti name. Ampak to je normalno, kajne, če je otrok več časa z enim staršem?! Pa da dam vse to na stran in se zazrem vase: [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image] si zelo želim, tudi ponovne nosečnosti se veselim, ampak skrbi me kako bo z 2 majhnima otrokoma, zlasti ker bo verjetno (kljub pripravljanju na [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image]) prisotnega veliko ljubosumja (to se pokaže že ko pestujem druge [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image]).. Prepričujem se, da je to normalno (ta moj strah) in da bo minil, ko bom pestovala svojega [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image] , ampak zadnje čase veliko premišljujem o tem... Kaj se dogaja? Morda še nisem pripravljena na novega družinskega člana? Ali sem samo stisnila rep med noge? Mogoče pa preveč planirava... Se opravičujem za tole klobaso... Strah me je, da bo tudi drugi [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image] bolj "živahne" narave - ampak potem se tolažim, da se vse da preživeti.. Prosim potolažite me, da sploh ni tako hudo in da je z odraščanjem otrok vedno lažje... Hvala.

lelaval -> RE: še en otrok in moj "strah" (23.4.2007 1:01:34)
Naša narava je pač tako naravnana, da ob želji po ponovnem [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image] pomisliš najprej na slabe strani (ljubosumje sarejšega otroka, ne boš zmogla vsega tempa,....) Jaz sem imela prva 2 z majhno razliko (16 mesecev) in večinoma sem bila sama z njima(moj je delal, jaz sem ostala brez službe, pomoči dedkov, babic tet in podobnih pa ni bilo) - a sem vse to zmogla, ker sem vse počela z ljubeznijo. Perilo, pospravljanje in podobne reči so pač počakale do večera, ko sta otroka zaspala (hvalabogu sta ob 20.00 že trdno spala, pa naj je bil petek ali svetek). 3. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image] pa sva imela z razliko 7 oz. 8 let in sva starejša 2 že skozi nosečnost pripravljala na prihod [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image] - povedala sva jima tudi pozno - ko sem imela že trebušček, ki ga ne bi mogla zanikat (5 mesecev), da nista predolgo čakala. Tudi ime sta onadva izbrala, da se ne bi počutila manjvredna. S prihodom novega člana pa sva jima le pustila, da sta jo držala, crkljala in celo previjala (sin ni izpustil niti enega kopanja) - sta bila vesela, da pomagata, obenem pa se nista počutila zapostavljena. In tako kot prej, ko smo bili še 4-je, sva ju ob vsaki priložnosti pocartala in povedala, da ju imava rada. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] Sicer pa - saj veš - kjer je volja,tam ni ovir. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]

Blejka26 -> RE: še en otrok in moj "strah" (23.4.2007 8:19:43)
enako se je in se dogaja z mano.Doma imam 16mesečno punčko živahno,razigrano in jaz sem ji posvetila ves ampak res ves svoj čas.A sem si na čase zaželela še enega otroka..nato pa sem februarja naredila test in je bil pozitiven in takrat je bil to velik šok zame.po glavi so mi rojile vsemogočne misli in bila sem že na robu obupa če lahko tako rečem.Premišljevala sem celo o splavu-kar pa sem tudi pisala tukaj na RR-lahko si poiščeš to temo.Bila sem že skoraj prepričana da bom naredila splav,pa so mi punce tukaj na RR res zelo pomagale,njihove besede,njihove izkušnje..in tako sem otroka obdržala in sedaj sem v 14em tednu nosečnosti.Ko sem po vseh teh mislih imela ultra zvok in ko sem videla otrokov srček mi je bilo zelo hudo ko sem pomislila na splav.Na čase me seveda še napade strah kako bom zmogla z dvema otrokoma,nato pa vidim svojo punco kako ima rada otroke,kako se rada igra z njimi mi ni žal.Vem da bom zmogla itak bom mogla..jaz sicer nimam toliko partnerjeve pomoči kot ti,in sem več ali manj za vse sama,toda mislim da bo šlo.Mora it.Itak pravijo da za prvega otroka zelo kompliciraš za drugega pa že malo manj.Tko da ti res iz srca privoščim da boš na vse gledala pozitivno.

Nea -> RE: še en otrok in moj "strah" (23.4.2007 8:28:15)
Pri nas imamo 2.5 l razlike. Na začetku je bilo kar naporno, ker je [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image] prva dva meseca imela strašne krče in se je jokala vsak večer od 22-pol 4 (brez premora). Bili smo nenaspani, utrujeni, vseeno pa veseli, da imamo zdravega in lepega otročička. Starejša punčka je samo na začetku bila ljubosumna v smislu, da se je tu in tam brez razloga jokala in se je malo več hotela crkljati. Drugače pa je bila strašno vesela da ima sestrico. Dedki, babice, strici in tete so daleč in sem cele dneve bila sama z njimi. Ta starejšo je bilo treba pelati v vrtec in nazaj, hkrati pa dojiti, kuhati, likati, pospraviti... ampak tako kot je povedala lelaval... vse se da. Se malo zorganiziraš, likanje, popsravljanje, včasih tudi kuhanje pustiš za zvečer, ko mož pride domov in se potem vse da. Zdaj,ko je [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image] stara 8.5m je prav luštno. Se obedve skupaj igrata in sta obedve nori ena na drugo. Tako da, če res imaš željo, kar korajžno. Lep dan, Nea

rainbow -> RE: še en otrok in moj "strah" (23.4.2007 9:06:10)
Najini sta narazen 18 mesecev[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] vse se da, pridejo trenutki [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/hudicek1.gif[/image] in [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/9nebesa.gif[/image] in [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/kuza.gif[/image]in [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] in [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley20.gif[/image] in [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley21.gif[/image]. tvoje skrbi so čisto razumljive. Ampak je luštno z dvema.

ribica. -> RE: še en otrok in moj "strah" (23.4.2007 9:31:55)
Sama sem se spraševala čisto isto kot ti. Pa doma smo imeli zelo zahtevno skoraj dveletnico, ko sem zanosila. Še dobro da me ni preganjala misel, kaj če bo drugi otrok tudi tako naporen kot prvi? Samo kadar imaš prvega otroka tako zahtevnega, vzameš to kot dejstvo. Saj drugega itak ne poznaš. Potem pa pride drugi otrok. Meni se je zdelo da sanjam. Hvala bogu čisto nasprotje prvega. Z levo roko sem postorila vse. S prvorojeno je bilo še vedno več dela. Strahovi se razblinejo. Imaš dva piškotka. Pa prvega moraš seveda že od samega začetka nosečnosti pripravljati na bratca ali sestrico, da se naleze tvojega veselega prićakovanja. Boš videla, vse gre. Skrbi so odveč.

levinjaa -> RE: še en otrok in moj "strah" (23.4.2007 16:24:16)
Ko je bila moja princesa stara dve leti, je moral mož za eno leto v tujino in sem bila sama za vse. In ja, tudi ona je naporen živahen otrok, ki od takrat ko se zbudi pa do večera funkcionira 100 % in "ne dopušča" lenarjenja svoje mame :)) Ampak je šlo. Sedaj je stara 3 leta in meni se zdi bistvena razlika kot pred letom dni - še vedno je zelo živahna, ampak toliko stvari zdaj počne sama, pomaga, če jo malo vključim ... In ker smo zdaj spet vsi trije skupaj, načrtujemo še enega. Kljub temu pa razumem tvoje občutke, ker sama še pred pol leta nisem želela razmišljati o še enem otroku. Ker mi je bilo prenaporno.

bini -> RE: še en otrok in moj "strah" (24.4.2007 22:14:12)
jest bom kratka : ja, je naporno na trenutke, ker se pomnoži skrb in pa delo, ampak ker se pomnoži tudi sreča, nasmeški, objemčki in poljubčki - sploh ni debate, da ne bi imeli oz. si vsaj želeli nekoč pri naši hiši tud še tretjega [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]... in to ti govori mama zombi, ki že 2 leti praktično spi bolj malo - kolk malo pa rajš ne bom ponavljala [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]

Stran: [1]