|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: [1] 2   Naslednja stran >   >>
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   Čudeži se dogajajo - ne izgubite upanja
21.3.2006 11:24:04   
minaja
Pozdravljene vse mamice nedonošenčkov, katerim se po novem pridružujem tudi sama, vse nosečke in vse forumovke!

Mogoče se me katera spomni še iz decembrskih debat, potem pa sem počasi izginila iz forumov, saj sem nabila toliko računa za telefon, da glava boli. Torej, rodila sem že sredi januarja, čutim pa dolžnost da javim vsem puncam, nosečkam in mamicam, ki trepetajo za svoje dojenčke, ko so ti še v trebuščku, da naj ne izgubijo upanja in naj se maksimalno potrudijo do zadnjega atoma moči, da pridejo do svojih otrok... o čem govorim? Za vse tiste, ki ne poznate moje zgodbe...

To je bila moja druga nosečnost, ki je do 18.tedna potekala povsem gladko (čeprav sem imela v prvi nosečnosti težave s popuščanjem MV in že pred prvo nosečnostjo težki HSG operaciji popolne pregrade maternice, MV in nožnice). Zdravniki so mi vedno dejali, da sem lahko vesela, da sploh imam kakšnega otroka glede na moje težave, jaz pa sem se za oba maksimalno potrudila in nam je uspelo. Torej v 18. tednu, na začetku septembra sem prišla v bolnišnico, da mi naredijo preventivno cerklažo, da se ne bi spet predčasno odprla, kot sem se v 1.nosečnosti, in so tisto jutro ob sprejemu ugotovili, da sem povsem odprta !!!(8 cm), da se mi boči plodov mehur v nožnico in da je to že 'splav na pol poti' (jaz nisem tega nič občutila, da pa vam povem, da sem bila dva dni prej pri osebnem G in mi je izmeril dolžino MV 2,8 cm, kar je super, potem pa je čez noč vrat povsem odpovedal). Moj osebni G, ki me je sprejel v bolnišnici in kateremu sem neznansko hvaležna, se je ob sprejemu in pregledu vseeno odločil, da poskuša narediti urgentno cerklažo, me je pa opozoril, da dojenčka, ko se zbudim, najverjetneje ne bo več ali pa ga bom mogla potem takoj roditi (splaviti), da je stanje tako hudo, da mu najbrž ne bo uspelo, a se je vseeno odločil poskusiti. Na operacijski sem bila že čez 15 minut, intubirali so me, ker sem jedla malo prej, me slekli kar pred operacijsko, bila je prava panika po hodnikih, zdravniki so vkup leteli, jaz sem le še zmolila, prosila... in zaspala. Takšni so bili torej začetki naše težke preizkušnje...potem je k sreči in Hvala Bogu operacija uspela, nobenih komplikacij, ni bilo bakterije na MV in po enem tednu antibiotikov in vseh drugih zdravil proti krčenju maternice v žilo, sem lahko šla domov. Od takrat pa vse do novega leta, torej cele 4 mesece sem potem doma nepremično samo ležala, ker je bila cerklaža zelo težko in le 'kvazi' napol narejena, saj so bili pogoji zanjo takrat nenormalni. Negoval me je mož (tista ki tega ni poskusila tudi slučajno ne more vedeti, kako je to, ko leže ješ, se umivaš oz. te umiva mož, leže lulaš v kahlo ipd. vse...totalno vse, ker nisem vstala niti pod razno. Pomagala je tašča, kateri vsa zahvala, saj je prihajala k meni sredi dneva, skuhala in šla potem v vrtec po starejšega fantka in šla nato domov, ko je prišel mož iz službe... Noro. Meseci, tedni, dnevi so bili dolgi, sploh tisti na začetku, 19. teden, 20., 21., vse do 24. ko so minimalne možnosti za preživetje otroka. Vmes sem se kot zanalašč še zastrupila s hrano (v 20. tednu), tako da sem par ur bruhala kot nora, kar je bilo spet skoraj usodno, saj so se od napenjanja šivi na MV zrahljali in še malo bolj popustili in začela sem malo krvaveti...poleg tega me je v 4 mesecih non-stop ležanja 2x napadla še viroza, spet s hudim kašljem, kar tudi slučajno ni bilo zaželjeno, poleg tega smo se bali pljučnice in tromboze, ker sem le ležala. Nobenkrat v teh 4 mesecih nisem šla h ginekologu, domov so prihajale patronažke in mi vzele kri, mi dale Rhogam injekcije, injekcije Dexamethazona... da ne dolgovezim - prilezli smo z mojo strašansko samodisciplino, moževo potrpežljivostjo, pomočjo staršev in nenazadnje Božjo pomočjo in molitvijo nas in vseh, ki nas poznajo do HURA-36.tedna (rodila sem s 35t 6/7). Od samega ležanja sem precej oslabela, mišice so povsem izginile in moram priznati, da sem se malo bala samega poroda, kako bom zmogla. Ampak Bog poskrbi za vse in moj porod je bil 'mala malca'.  Zjutraj mi je malo odtekla voda, poklicala sem moža v službo, šla sva v porodnišnico, ko so mi vzeli šive ven, sem bila takoj odprta 5 cm, v naslednji uri skoraj povsem brez popadkov in bolečin 8 cm in potem sem rodila kot za hec, mož se je kar smejal, ker je vedel, kako blizu smo, jaz pa sem mislila, da me  z babico hecata. Hvala Bogu, zmagali smo, dobila sva majhnega, zdravega fantka...user posted image
To dete je naš mali čudež, s katerim sva se skupaj borila 18 tednov in vsakič ko ga pogledam, dobim cmok v grlu, ker sem tako srečna da ne znam povedati. Kako me ima Bog rad, da mi je kljub takšnim hudim prirojenim nepravilnostim podaril dva otroka, dva user posted image user posted image ...

S tem hočem povedati vsem puncam, mamicam in nosečkam, ki imate mogoče tudi težko nosečnost ali pa vam pravijo, da mogoče sploh nikoli ne boste zanosile (tudi jaz sem imela s tem težave) ali pa donosile, da ne obupate, da verjamete. Saj veste kako pravijo Vera, upanje in ljubezen - in upanje umre zadnje. Če je nam uspelo, pa so bile možnosti tako minimalne...dr. Pušenjak mi je v 22.tednu napovedal ob strogo strogem počitku in veliko molitvah (to so dejansko njegove besede) tam nekje 28.-29.tednov. Pa smo prišli dlje. Bodite močne in samodisciplinirane. Če je nam z dveletnikom pri hiši uspelo, bo tudi vam, počivajte če vam tako rečejo.  In če je meni s takšno 'napako matere narave',  in po operacijah, ki so le delno uspele, dalje po dveh cerklažah in dveh strganih MV ob porodih uspelo donositi dva otroka, bo tudi vam (šest splošnih anestezij je bilo potrebnih za rojstvo obeh otrok, dve operaciji pred nosečnostjo, cerklaži v obeh nosečnostih in po obeh porodih šivanje strganega MV).

Srečno vsem, ne izgubite upanja in ne hecajte se s počitkom! Če veste kaj želite in če si to resnično želite, se potrudite in uspelo vam bo. Jaz se od foruma aktivno poslavljam, vas pa občasno še spremljam in obiščem, ko rabim kakšno pomoč ali nasvet.

Življenje je lepo!
Minaja
Neposredna povezava do sporočila: 1
   RE: Čudeži se dogajajo - ne izgubite upanja
21.3.2006 11:29:22   
kapica
Joj, so mi kr solze tekle ko sem brala.

Cestitam in zelim vse vse najboljse celi druzinici! user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image

_____________________________

Sedaj nas je pa pet!

(odgovor članu minaja)
Neposredna povezava do sporočila: 2
   RE: Čudeži se dogajajo - ne izgubite upanja
21.3.2006 11:30:32   
tinatona
Jaz lahko samo rečem kapo dol... user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image in user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image

LP Tina in Ožbej

(odgovor članu minaja)
Neposredna povezava do sporočila: 3
   RE: Čudeži se dogajajo - ne izgubite upanja
21.3.2006 11:31:15   
KODA
Minaja,čestitke tebi in  celi družinici.user posted image user posted image

_____________________________

Celemu svetu si le ena oseba,eni osebi pa si ves svet...

(odgovor članu minaja)
Neposredna povezava do sporočila: 4
   RE: Čudeži se dogajajo - ne izgubite upanja
21.3.2006 11:43:01   
spacey
Sem kar brez besed...
BRAVO! To je pa res volja do življenja, novega življenja!

Vsa čast in kapo dol, res!

Imejte se radi še naprej in uživajte vsak dan posebej... user posted image

_____________________________

"Fake it until you make it."
Sweet Like Chocolate

(odgovor članu KODA)
Neposredna povezava do sporočila: 5
   RE: Čudeži se dogajajo - ne izgubite upanja
21.3.2006 11:44:25   
Anonimen
Ob tvoji zgodbi sem ganjena, sem popolnoma prevzeta, vse čutim s tabo, in jokam. Od ganjenosti, tako lepe zgodbe še nisem slišala.
Z moje strani si deležna vsega občudovanja, neverjetna si, ti in tvoj mož, tvoja tašča, vsi ki so ti pomagalai, vendar predvsem ti sama! user posted image
Res si mi dala moč in upanje v to, da bom tudi jaz nekega dne imela zdravega user posted image !
Hvala ti za to lepo zgodbo, da si jo delila z nami in veliko sreče in veselja ob dvema user posted image !

(odgovor članu minaja)
  Neposredna povezava do sporočila: 6
   RE: Čudeži se dogajajo - ne izgubite upanja
21.3.2006 12:01:37   
April
Čestitke minaja, res lepa zgodba. Se te še spomnim, ko si klepetala iz postelje. Samo da se je vse srečno izteklo in da je tvoj trud bogato poplačan z najlepšim na tem svetu.

(odgovor članu minaja)
Neposredna povezava do sporočila: 7
   RE: Čudeži se dogajajo - ne izgubite upanja
21.3.2006 12:02:40   
Anonimen
Vau, minaja, res čestitke in kapo dol, MAMICA.

(odgovor članu April)
  Neposredna povezava do sporočila: 8
   RE: Čudeži se dogajajo - ne izgubite upanja
21.3.2006 12:12:02   
lenika
Uauuu, kar ne morem verjet, da je res. Vse čestitke in resnićno kapo dol.user posted image

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 9
   RE: Čudeži se dogajajo - ne izgubite upanja
21.3.2006 12:34:38   
SašaR
Kapo dol!

Vse čestitke vsem, ki so se s teboj potrudili in seveda tebi, ki si vse to sprejela nase in zmogla priti skoraj do konca.

user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image


_____________________________

21.2.2006 se je rodila naša princeska Neja

(odgovor članu lenika)
Neposredna povezava do sporočila: 10
   RE: Čudeži se dogajajo - ne izgubite upanja
21.3.2006 12:36:30   
srki
Nič drugega ne morem reči kot to, da ti čestitam iz vsega srca za pogum in potrpeljenje, ki ste ga morali imeti-mož, tašča, ter seeda ti in še kdo drug, ki vas ima rad. Res je lepo brati kaj takega s srečnim koncem. Veliko lepih trenutkov vam želim, za mamico, ki je bila najbolj pogumna pa eno user posted image .

(odgovor članu lenika)
Neposredna povezava do sporočila: 11
   RE: Čudeži se dogajajo - ne izgubite upanja
21.3.2006 13:00:05   
Jančika_
O, noro! Hvala, da si svojo zgodbo delila z nami in čestitke za pogum!

(odgovor članu minaja)
Neposredna povezava do sporočila: 12
   RE: Čudeži se dogajajo - ne izgubite upanja
21.3.2006 13:12:50   
soncece24
Čestitam minaja user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image tvoja zgodba mi je kr sapo vzela, to pa je pogum in odločnost user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image

_____________________________

Idealni moški ne pije, ne kadi, ne vara, ne kvartopiri, ne obstaja. (ruski aforizem)

(odgovor članu Jančika_)
Neposredna povezava do sporočila: 13
   RE: Čudeži se dogajajo - ne izgubite upanja
21.3.2006 13:23:58   
soncek&luna
tudi jaz ti cestitam minaja, iz vsega srca.. tebi in vsej druzini, ki so ti pomagali.. res KAPO DOL user posted image user posted image user posted image

_____________________________

Mami, pika moja!

(odgovor članu soncece24)
Neposredna povezava do sporočila: 14
   RE: Čudeži se dogajajo - ne izgubite upanja
21.3.2006 13:26:43   
Janeja
Minaja, vsaka čast! Res si neverjetna in vztrajna.

Imam sama kar malo slabo vest, ker po cerklaži v 22 tednu nisem tako strogo ležala. No ampak pri meni vseeno ni bil to vzrok za prezgodnji porod v 24 tednu, ampak bakterijska okužba, na katero žal nisem mogla vplivat, ...  No pa kljub temu imamo danes doma eno leto staro in zdravo princesko.

Bi pa svetovala vsaki, ki ima probleme in ji zdravnik predpiše mirovanje - PUNCE, STROGO LEŽAT! Tako kot Minaja. Lažje je ležat par mesecev, kot pa par mesecev trepetat za življenje svojega otorka, ki se bori sam v inkubatorju! Verjemite mi, tega kar smo prestajali, ko je bila naša Lea v Ljubljani na intenzivni ne privoščim nikomur.

Minaja še enkrat - iskrene čestitke tebi in vsem tvojim za vztrajnost in seveda za malega princa. Zdaj pa le uživajte!

LP
Jerneja




(odgovor članu minaja)
Neposredna povezava do sporočila: 15
   RE: Čudeži se dogajajo - ne izgubite upanja
21.3.2006 13:29:07   
viv_
user posted image user posted image user posted image user posted image

(odgovor članu Janeja)
Neposredna povezava do sporočila: 16
   RE: Čudeži se dogajajo - ne izgubite upanja
21.3.2006 13:39:05   
mehurčica
Tudi meni so sedaj kar solze tekle. Res ti čestitam iz srca za vztrajnost in takšno samodisciplino!user posted image

(odgovor članu viv_)
Neposredna povezava do sporočila: 17
   RE: Čudeži se dogajajo - ne izgubite upanja
21.3.2006 13:42:56   
dory
No take zgodbe pa najraje berem...bravo minaja user posted image ...zdej pa stisni k sebi malega junackauser posted image

(odgovor članu mehurčica )
Neposredna povezava do sporočila: 18
   RE: Čudeži se dogajajo - ne izgubite upanja
21.3.2006 13:47:23   
bskrle
Hvala za napisano, čestitke tebi user posted image in možuuser posted image in vsem, ki so ti pomagali.
Me je ganilo in opogumilo.

Tudi tisto o moči molitve drži, zagotovo.

(odgovor članu minaja)
Neposredna povezava do sporočila: 19
   RE: Čudeži se dogajajo - ne izgubite upanja
21.3.2006 14:05:02   
mimica
Vso spoštovanje do tebe, tvojega moža in družine. Neverjetno je kaj lahko žensko telo in um naredita ! Resnično te občudujem za tako voljo. Sama sem tudi preležala zadnje 3.mesece nosečnosti, pa moram rečt da ni lepo ( s tem da sem lahko šla na WC... ) Sem pa v bolnici ležala z žesnko s popolnoma enako zgodbo kot ti in je tudi ona zdržala skoraj do konca nosečnosti ter rodila zdravo punčko. Ko sem ležala v bolnici, sem vedela da je ogromno molila ter upala. In je tudi ona tako kot ti doživela en veliki čudež. Disciplina, optimizem in upanje delajo čudeže! Resnično !
Tebi en koš user posted image , ker si resnično zaslužiš ter ti želim, da bi ti in tvoja družina bili srečni. Tvojemu drugorojencu pa želim, da ga volja do življenja, ki jo je pokazal še v trebuščku ne bi nikoli zapustila.

Mimica

(odgovor članu minaja)
Neposredna povezava do sporočila: 20
   RE: Čudeži se dogajajo - ne izgubite upanja
21.3.2006 14:06:35   
Anonimen
jokam in ti čistitam in od zdej naprej ne bom več jamrala da me boli križ in otrdeva trebuh, ker če pomislim da bi mogla tolk preležat kot si ti samo zato da rešiš svojega otročka ostanem brez besed...res enkratna si! in tvoj mož in tašča tudi! sprintaj jima te poste in jima še v našem imenu povej da sta dasi! user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image

(odgovor članu bskrle)
  Neposredna povezava do sporočila: 21
   RE: Čudeži se dogajajo - ne izgubite upanja
21.3.2006 14:10:24   
mml
Vse čestitke tebi za pogum, vero in disciplino in seveda malemu user posted image , ki je vzdržal na toplem pri mamici še teh pomembnih 18 tednov. Vse čestitke vsem 4

_____________________________

Nasmej se življenju, čeprav je včasih hudo (Medvedek Pu)

(odgovor članu mimica)
Neposredna povezava do sporočila: 22
   RE: Čudeži se dogajajo - ne izgubite upanja
21.3.2006 14:58:02   
Anonimen
To pa je naključje. A veš, da sem se ravno včeraj spomnila nate, kako si in če si že rodila. Nimam besed, tvoja zgodba me je ganila v dno duše. Res si izjemno pogumna in požrtvovalna in take osebe bog nikoli ne bi pustil brez otrok, take ženske kot ti enostavno morajo izkusiti materinstvo.

Uživaj življenje.....
user posted image

(odgovor članu mml)
  Neposredna povezava do sporočila: 23
   RE: Čudeži se dogajajo - ne izgubite upanja
21.3.2006 15:47:20   
Anonimen
user posted image user posted image user posted image iskrene čestitke in čestitke, da sta zmogla skupaj s pomočjo....zdaj se pa le cartajte naprej vsi skupaj...
Nati

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 24
   RE: Čudeži se dogajajo - ne izgubite upanja
22.3.2006 11:19:24   
kepa*
Čudovito!!!!!user posted image user posted image user posted image

_____________________________

Letos pa bo!

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 25
Stran:   [1] 2   Naslednja stran >   >>
Stran: [1] 2   Naslednja stran >   >>
Pojdi na:





5 resničnih dejstev o spanju skupaj z otrokom
Nekateri starši so strogo proti temu, da bi spali skupaj z dojenčkom, otrokom v isti postelji, spet drugi v tem vidijo v...
Kakšna je prava postelja za dojenčka in ot...
Ko se odpravite v trgovino z otroško opremo, osupli obstanete: koliko različnih posteljic in zibelk! Le katera bi bila n...




Razpoloženje v času nosečnosti.
Admin

Ste med nosečnostjo imeli nenadne spremembe razpoloženja?