Vedno bol ko razmišljam, kje so se začele dogajati "slabe stvari" vedno pridem do tega, da je bilo to v srednji šoli. Nekako me folk ni sprejeu medse, čeprav jim nisem nič naredila in nisem delovala nedostopno. Samo v tem sem bila drugačna, da sem razmišljala malo drugače. Vsem je šlo samo za zabavo- pijačo, meni pa to sploh ni bilo pomembno. Bolj me je zanima prihodnost in kaj bom v življenju počela. Saj sem vsako soboto hodila žurat-pelsat, samo sem znala ločit zabavo od šole. To so bili časi, ko sem bila vsako soboto zunaj. Mogče se to sliši, kot da sem sedaj stara 50 let, ampak to še zdaleč ni res, pred kratkim sem dopolnila 21 let. V tem časi (1 letnik) sem spoznala tudi mojo prvo ljubezen s katero sva bila skupaj 3 mesce. Če sedaj pogledam nazaj, mi je resnično žal, da sva šla narazen, ker dečko je bil na mestu. Ne morem pa preboleti, dejstva, da me je pustil zaradi moje prijateljice, s katero je potem hodil 1 teden. Samo njemu res privoščim, da ima srečo v ljubezni, ker dokler sva bila skupaj je zame naredil vse. Ah... fantje, močno upam, da je na svetu še kakšen vredu fant, ki me bo sprejel takšno kot sem.

Že od nekdaj sem vedela, da sem posebna oseba. Zmeraj sem se rada smejala, rada sem pomagala drugim, bila sem kot "angelček", ki je na tem svetu za druge. Vedno so mi bili pomembni drugi, nikoli se nisem znala postaviti zase. Do 6-ga leta sem imela zelo lepo otroštvo, saj spominjam se ga tako. Potem pa je prišla ločitev med starši. Še danes ne vem razloga zakaj sta se ločila. Babi pravi, da zato ker se atiju (kar težko napišem besedo ati, ker zame to on ni) ni dalo ukvarjati z mano in mojo sestro; sestrična pa pravi, da je za vse kriva babi. Po vseh teh informacijah, sem se veliko spraševala, če sem mogoče nezaželen otrok, saj pri atiju, ker v to sem prepričana, da me ima mami najrajši na svetu. Veliko je še za napisat o meni in o mojih svareh. Vsake toliko časa bom kaj napisala, da bom lahko na stara leta brala moje misli in moje občutke.

Če spremljate razvojni dnevnik Ringaraje, ste prejšnji teden opazili vpis z naslovom Ringaraja.net skozi čas - 17.7.2002. Tam ste si lahko pogledali kako je Ringaraja izgledala davnega leta 2002. 

Sovražim hrup. Od posameznika je odvisno, katere glasne stvari ima za hrup in katere za milozvočje. Ne skrbite, nisem zakrknjen sovražnik vseh oblik glasnosti. Med drugim obožujem glasno glasbo, ki pa se ji moram zaradi bivalnih razmer izogibati. S sosedi namreč ne delimo glasbenega okusa. Ne dajo ravno veliko na glasbenike, kot so Nick Cave, Joy Division, Aretha Franklin ali Metallica. K sreči imam slušalke in si sem ter tja lahko dam duška. Všeč mi je tudi hrup otrok pri igri. Nekaj prvinskega je na njem, čistega in nedolžnega. Otroci s svojo igro slavijo življenje in jih je zato lepo poslušati. Mogoče tudi zato, ker je glasna otroška igra tako redka, saj smo igrišča, kjer sem se sam igral s svojimi prijatelji, nastlali z avtomobili in za otroško igro ni ostalo skoraj nič prostora. Rad imam tudi zvok traktorjev in kmečkega dela na splošno.