pa so se začele tudi pri meni stvari spreminjati. čez 3 mesece imam operacijo, ki sem jo tako zelo čakala, samo zakaj me je sedaj tako tako tako tako ZELO strah. ne znam vam opisati kakšen strah je to. vsako noč ista misel, ali mi  bo vse ratalo tako kot sem si zamislila. zdravnici sem se zlagala, da imam fanta, da grem lahko na operacijo. in sedaj si moram najti fanta. v 3 mesecih si najdt fanta, ki me bo imel rad. ali je to sploh mogoče. nisem nič posebnega, nisem bogata, nimam nič. kako naj mi torej to rata? zakaj imam občutek da mi ne bo ratal. potem pa še ta prekleta "podpora" od prijateljic, ki je sploh ni. a res noben nve, da mi je težko, da se bom zlomila, da rabim prijateljice od sebi. ne morem več poslušati kako imajo nekatere probleme, da je fant ne pokliče in druga ima celo prsto snubcev, vendar njej ni všeč nihče. to res niso problemi. za te stvari so krive same, lahko bi vse spremenile, če bi le hotele. ko bi saj jaz lahko spremenila, da mi nebi bilo treba na operacijo in imeti fanta. zaradi tega je vse drgač. zakaj se more vse tako zakomplicirati. samo za druge so veliko bolj zanimiv ljubezenski problemi, moji problemi so pa pač krneki... samo RES niso, so problemi, k me bodo spravl ob živce... ne res ni pošteno... 3 mesce, da najdem nekoga ki  bi zame dau živlenje. ko sem šla gleda titanika sem na koncu jokala, ampak zaradi tega, ker sem končo dojela point filma. filem prikazuje koliko je vredna prava ljubezen... ZA PRAVO LJUBEZEN DAŠ ŽIVLENJE

Stara sem 3 mesece in 10 dni! Veliko spim čez dan, čez noč pa itak spim že od drugega meseca naprej! Čez noč spim od 20.00 do 8.30 in se nič ne prebujam! Mamica ima očitno dovolj močno mleko zame,da lepo spim in rastem kot moram! :) Včasih jo zvečer ko me odloži v posteljico preizkušam in začnem jokat,če bo prišla k meni in me pocartala,ampak mi ne uspe več in potem kar zaspim ker je ni! :) Prvo cepljenje sem dala super skozi,nisem imela ne vročine ne kakršnihkoli problemov! Krčov še vedno nimam,kar je mamica zelo zelo vesela! Prdim skos kot da sem že velika ženska! :) Čedalje več se smejem in klepetam,mami mi pravi da sem prava mala klepetulja :) Dude še vedno nočem in flaške tudi ne,itak bom kmalu lahko začela še ostale stvari jesti! Komaj čakam na prvo juhico,kašico.... Sicer bom mamico malce namučla,saj nočem tudi iz žličke piti čajeka,ampak čez čas bom popustila! :) Čedalje več se spoznavam,dajem rokice na glavo se tipam po trebuščeku,gledam rokice se igram u njimi......Mamici prijemam noseka,ustnice,spoznavam še njo! Lepo mi je ko mi vedno pove kaj primem! Mamica tudi pleše z mano,mi poje,se igra,telovadi z mano..... Najraje pa zaspim in se pomirim ob pesmi Cuando me enamoro od Enrique Iglesias iz neke telenovele ko je igral noter Jeronimo! :) Ah,grem sedaj še malce poklepetat z mamico in mal se na zizo priklopit! :)

Nad mladimi družinami Slovenije grozeče visijo načrtovani varčevalni ukrepi aktualne vlade, ki se mnogim zdijo precej nerazumni. Ampak kaj češ, izvolili smo jih, zdaj jim pustimo vladati. Aja, popravek, saj jih niti izvolili nismo. No ja, vladajo naj vendarle, saj zato jih pa plačujemo, kajne.

To nosečnost smo resnično težko pričakovali!Pri mojih skoraj 38. letih nam je končno uspelo s pomočjo Ivf metode.Zdaj pa težko pričakujemo,ali sta dva,ali je eden in seveda najbolj pomembno ali je vse v redu in sta oba ali eden zdrava!Po 20.3. bom že imela kar nekaj odgovorov!Komaj čakam,čeprav ni več daleč!

Dragi dnevnik.

Že 34 tednov si ponavljam ta stavek v moji glavi.SEM NEKAJ POSEBNEGA,ker pričakujem dvojčke in imam še enega sončka,ki ima tri leta in je moj največji zaklad poleg njegovega očka zato SEM NEKAJ POSEBNEGA.

pogrešam ga oziroma mislim da pogrešam najine pogovore. najhujše je pa to, da sem videla, da je zame še našel zamenjavo, pri tem mislim, osebo s katero se bo pogovarjal o najrazličnejših stvareh. sploh se ne slišiva več, imam občutek, da se bova res oddaljila, pomoje bi bilo to še najbolje zame, ker mi ni lahko. sem pa spoznala nekeka fanta, res zanimivega fanta. res sva se takoj ujela. samo kot vedno, ne more biti vse popovna. in tudi tukaj ni. ta fant ima punco. no saj nič nisva imela, sva se samo pogovarjala, samo se je res videlo, da sva se ujela. upam, da ga še kdaj srečam, ker mi je res fant na mestu. potem pa še učerejšna žurka. vse je bilo super, dobra muska, dobra družba. samo v nekem trenutko bi najrajši zakričala: "zakaj sem lučka". dve prijateljice in obe2 sta bile s svojima fantoma. jaz pa sem morala iti zraven, ker sem oblubila. resnično si želim nekoga =(