Poln najrazličnejših vtisov sedim na letališču Aleksandra Velikega v Skopju in čakam na vrnitev domov. 

Ekipa dela super. Orjejo ledino, postavljajo inovativne projekte, razmišljajo proaktivno in agresivno. 

Eli, ki prevzema filantropijo v MK, je totalno zanimiva ženska, nakonektana, aktivna in polna idej. Se že veselim projektov, ki jih bomo delali skupaj. 

Postavil tudi rekord v številu sestankov v enem dnevu. Če sem prav naštel: 10. Btw pa je Julijani uspelo stisniti še en intervju na TV. :-P Samo za občutek: šibamo v taksiju iz enega sestanka na drugega in Julijana zakriči: "ustavi... lahko počakate trenutek? Pridi, greva v Bi Mek, samo da pozdravimo direktorico." Skočiva notri, gospa totalno navdušena, da sva prišla vsaj pozdravit, pove, kako zadovoljna je z našim sodelovanjem, da nam je Julijano že skušala ukrasti in par trenutkov zatem že sediva v avtu in šibava naprej. Pa pravijo, da se na Balkanu življenje odvija počasneje? Očitno jim Julijana še ni pripravila agende dneva ;-P. 

Programerji so super, pametni in zabavni. Kul družba. Smo se cel večer smejali. V Tito baru! ... totalna jugo nostalgija (pa ne, da bi kdo od nas jugo pravzaprav doživel :)). Ful primeren ambient in edina lokacija, kjer smo lahko dobili Cockto in Laško pivo (hm, le kdo je pil kaj :-P). Btw, na elektro faksu nimamo najboljšega renomeja, saj so profesorji tam nekoliko jezni na nas, ker smo jim ukradli tri najboljše študente... :-) Če hujšega ne bo, smo na konju ;) 

Danes sva med drugim imela sestanek tudi pri ambasadorju Slovenije v Makedoniji. Zelo pameten človek, proaktiven, odprt,... Mislim, da je bila dobra kemija med nami. Prepričan sem, da bomo (tudi) z njegovo pomočjo končno uspeli realizirati projekte, ki jih imamo že dlje časa v paci. Me je pa totalno streznil en njegov komentar: ste obiskali vrtce? Kratko, jedrnato vprašanje. In komentar: naredite to. Ko je videl moje debelo izbuljene oči, je sledila razlaga. Izven Skopja številni vrtci nimajo niti ogrevanja... Samo pečko, ki jo zakurijo sredi sobe in otroci ves čas pozimi sedijo v bundah. Hm, morda video projekcije iz drugih držav niso prioriteta :-). Ja, ti da misliti... Ti da drugačno perspektivo. 

Preveč stvari, da bi šel pri vseh v detajle. Ampak sem še bolj prepričan, da gremo v pravi smeri. Kakorkoli, še moramo pospešiti sodelovanje med našimi teami po različnih državah. Ne samo zaradi nas, ne zaradi trgov, zaradi ljudi, zaradi posameznikov, zaradi otrok. Še bolj vidim, da je naše poslanstvo plemenito. In kdo pravi, da biznis in dobro delo ne moreta iti z roko v roki?! S takšnimo ekipo, s takšnimi skupnostmi po trgih in s takšnim poslanstvom je vsakič znova veselje priti "v službo". 

Lp iz Skopja,

Jaka