Ima diagnozo avtizem. Je visokofunkcionalen avtist s primankljaji na nekaterih področjih. Bere, govori angleško, ima fotografski spomin... Po drugi strani pa se težko znajde v socialnih situacijah, manj razumljiv govor, slaba finomotorika... Hodil je v redni vrtec s pomočjo specialne pedagoginje 3 ure tedensko in se je v vrtcu dolgočasil. Velikokrat so mu pustili, da bere, če ni hotel sodelovati... Je pa socialnozelo veliko pridobil.

Šolo sva šla pogledati matično, kjer so nama povedali, da je normativ 28 otrok ter bi dobil specialno pedagoginjo 5 ur tedensko.

Šla sva gledati Spodnjo Šiško, kjer je nekako po 16 otrok in imajo projekt inkluzije. Povedali so nam, da nas lahko zavrnejo, da ima na račun socialnih veščin nižji program... Po pol ure razlage kaj in kako je z njim pa so naju vprašali, če pride peš do Tivolija.

Na ZGN-ju pa je 6 otrok v razredu, im specialno pedagoginjo, delovno terapijo, logopedinjo, psihologinjo, skratka vso potrebno pomoč, ki jo potrebuje ter 2 krasni učiteljici, ki obvladata delo s takimi otroci. Z veseljem hodi v šolo, ima rad sošolce, šolo...
Najbolj sva bala tega, da bi ga sosolci hecali zaradi njegove drugačnosti ali pa, da bi ga učitelji kar pustili da dela kar hoče, da bi imeli mir. Ker pri 28 otrocih v razredu se mu sigurno ne more posvečati kaj več kakor ostalim. je miren otrok otrok in bere ali pa vozi avtke, če ga pustiš.

Poleg tega smo ga pa dokler je bil še v vrtcu vozili 1x tedensko k psihologinji, 1x tedensko k logopedinji, 2x tedensko k motopedagogiki, 1x na 14 dni na delovno terapijo... Težko je bilo tudi vse to uskladiti. Razmišljala sva tudi, kako bi mu bilo po šoli iti še tja, a tja, pa tja, da ne bi bilo zanj preveč naporno.

Odločila sva se za ZGN, na srečo se jke s tem strinjala tudi komisija za usmerjanje in smo res zelo zadovoljini.