Živjo!

Pred dvema mesecema me je zapustil partner, s katerim sem bila skoraj deset let skupaj in sicer zaradi druge ženske. Imava skoraj tri leta starega fantka. Sedaj pa me zanima, kako ste se ve spopadle s tem da ste ostale same z otrokom. Jaz samo jokam na skrivaj pred otrokom in probam bit močna pred njim. Jokam, sem žalostna včasih tudi jezna na vse. Prosim, prosim napišite vsaj kakšno vzpodbudno besedo.

Lp Tanja

_____________________________

Anejko bejko

Draga sokrajanka, res mi je žal, ker takole trpiš  Nimam nasveta, naj ti pa vseeno pošljem nekaj toplih objemov  Zmogla boš, vedi, da nisi ti na izgubi, tvoj bivši partner je. Saj bo šlo, boš videla  Tvoj sinko prihaja v najlepša otroška leta, ko z otrokom res lahko najbolj uživaš - uf, še zelo lepo vama bo skupaj Boš pa tudi ti še srečna, zares srečna in ljubljena, nekje obstaja moški, ki bo imel rad tebe in bo v kompletu sprejel tudi tvojega sinka. Tega se spomni vsakič, ko ti bo težko.

A veš, življenje ni praznik, življenje je en kup preizkušenj. Za vsakega, samo za vsakega na drugem področju. Rešitev prinese čas. Naučiš se videt lepe reči, naučiš se živeti tako, da ti je vendarle fajn, naučiš se razmišljat tako, da vidiš tudi slabe reči, ki so bile v tvojem zakonu, ne razmišljaš več o tem, kaj ti manjka, ampak kaj imaš, ne vidiš več, kaj ti je bivši dajal, ampak česa ti ni. In sprejmeš dejstvo. To je ključ. V sprejemanju da je kot je. V tem da se ne boriš proti usodi, ampak jo obrneš v svoj prid.

Ne vem ali si ti ta hip želostna ali jezna. Pri meni je tako, da sem dolgo jezna, se borim, potem pa ratam žalostna. In ko ratam žalostna, se neham borit in prepustim usodi reči. Sprejmem dejstvo. Ko enkrat sprejmem, sem sposobna živet naprej po svoje.
Večina ljudi funkcionira obratno. Najprej so žalostni, potem so še dolgo žalostni, potem pa le ratajo jezni. In ko ratajo jezni, začnejo živet po svoje. Lahko odidejo iz svojega lastnega prihičnega zapora.

Saj veš da te jezne ali žalostne ne dela bivši. Delaš se sama s svojim razmišljanjem o krivicah, ki so se ti zgodile, o žalostnih dogodkih, ki jih delaš za katastrofalne. To je morda vse res, kar razmišljaš, ampak ti ne pripomore k tvoji sreči. Reči so žalostne, niso pa katastrofalne niti take, da iz njih ne bi bilo izhoda. POmagat si moraš razmišljat malo manj žalostno. Videt moraš vsaj vsake toliko kakšno luč in se je oklenit. Preberi kakšno knjigo na to temo. Boš videla da ti bo boljše. Take so vsaj moje izkušnje.

Pusti času čas...rane se bodo zagotovo zacelile. Tudi ti boš našla nekoga, ki te bo spoštoval in ljubil...partner tega očitno ni zmogel. Imaš za koga živet...sin je božji dar...  zate.

_____________________________

Če želimo živeti z namenom, moramo poiskati tisto, kar najbolj goreče ljubimo, dati vse, kar imamo, nato pa to predati naprej kot štafeto tistim, ki nam sledijo.

Hudo je,verjamem.No,mene je zapustil,k sm bla noseča,sprejela sm dejstvo in šla sama naprej...Stikov s hčeko nima,čeprav mi je pred kratkim pisal na mail,da bi želel.Ne vem,spoznala sem zlatega človeka,katerega imam rada in pri katerem čutim,da me ima iskreno rad.Pa si nisem mislila,ker sem po naravi žurer in vsi "kandidati"so mi bili same copate,.....Poglej,prišel bo in lepo ti bo,ne objokuj za tistim kateri vaju ni vreden.Imata krasnega otročka,naj ti to vlije pogum in voljo,potrebuje te.Lahko mi pišeš na zs.Drži se!!!!!

Se kar pod Gino podpisem.

In na dolgi rok se vse postima tako kot je prav, ceprav se v tem trenutku to zdi prav obratno. Srecno!

ta.nja, takšne stvari se, žal, dogajajo. ampak čas celi rane. ti se kar zjokaj!
(mamice so močna bitja, jok ni znak nemoči ampak samo "spuščanje ventila", kar je vsakemu potrebno)

poskrbi, da bo mulček še naprej imel očka in mamico, kljub temu, da le-ta nista več skupaj!

vse se bo uredilo tako kot se mora!

OJ!
Mene je tud pustil in šel z drugo oz.sem jest mogla iz  hiše. Imava eno punčko, ki je imela takrat ko ga je sral z drugo sedem mesecev. Zdej je stara dve leti, in je od tega že leto in pol, uradno(bila sva poročena) pol leta pa še vedno boli. Bilo je pa zelo grdo in šele zdej se včasih spominjam kaj vse sem mogla skoz dat. Vseskozi me je pokonci držala hčerka, ki je moj največji sonček na svetu in že zaradi nje je vredno se pomatrat in pozkušat zaživet kar se da lepo.
Je pa pustil mene in svojo hčerko in v hišo kjer sva živela je že drugi dan pripeljal svojo novo in njenega otroka, ki pa par mesecv mlajša od moje hčerke...GROZNO..
lahko se mi javiš na e-mail.

srečno

Pred leti mi je prijateljica rekla: "Takrat, ko je tebi najhuje, je njemu najbolje." Spomni se tega, ko bi se zjokala in si reci "Ne, ne bo užival, ampšak bom jaz!" Ko se boš ti imela fajn, se on pač ne bo imel (po tej logiki ).

Sigurno ti je težko, ampak pojdi dalje. Moraš, zaradi sebe, zaradi sina. Prehitro bo odrasel in kaj kmalu bo domov pripeljal svojo punco, pa na maturantskem plesu boš najbolj ponosna mama, ko bo prišel pote, da bosta plesala. Vmes pa bodo še leta, ko boš uživala z nim in doživela mnogo lepega. Nikoli pa ne veš, kje čaka nekdo nate, da se srečata!



_____________________________

TDAT - štirje prestopniki!

V življenju so vzponi in padci, tako se učimo. In ker za vsakim dežjem posije sonce, bo tudi pri tebi nastopil dan, ko boš znova zaživela!

zdaj ti je zelo težko in se počutiš osamljeno, zavrženo, nevredno... ampak verjemi, da si krasna in čudovita oseba, ki bo v življenju dosegala še veličasne občutke sreče in zadovoljtva. partner te je zapustil, ker ne zna biti mož in ne zna biti oče. ker je neodgovoren in ni pripravljen delati na razmerju. šel je zdaj, lahko pa bi šel čez pet let ali več. verjetno je tako bolje. si še mlada, polna energije, polna zanosa in upov, hrepenenj in drznosti.

ne dovoli si teh stvari vzeti od moškega, ki vaju je zapustil zaradi druge ženske. ni vreden. ni. in pika. gotovo boli, ampak vsak dan bo malo bolje. in vsak dan bo lažje vstati in se veseliti novega dne. gotovo. imaš krasno hčerko, ki ti bo prinašala nasmeh na usta in živost v oči... in imaš svoje življenje katerega lahko užiješ še in še...

le pogumno. z odprtim srcem, jasnim duhom in razščiščenimi čustvi.

Živjo,

verjamem, da si v težki situaciji in da te boli srce. Vendar pa svetujem: LE POGUMNO NAPREJ!!! Na začetku se ti zdi, kot da ne boš vsega zmogla sama. Vendar pa moraš naprej, že zaradi otroka. Otrok je še vedno del vaju, tega ne more izbrisati nihče. Vedno bo imel mamo in tudi očeta. Zato mora imeti stike tudi z očetom (če jih bo ta seveda želel).

Glede žalosti in jeze: ker je otrok še majhen, je verjetno res najbolje, da ne vidi vsega. Ko pa bo odrastel, mu moraš povedati, da si jezna na njegovega očeta, da si žalostna, besna... Ko boš to povedala, bo tudi tebi bolje. Svetujem ti, da si najdeš POMOČ: nekoga, ki mu zaupaš. Povej tej osebi, kako se počutiš, da si nesrečna, žalostna, besna... Lahko pa se obrneš tudi na partnerske svetovalnice, kjer ti bodo pomagali razumeti stisko.

Lep dan še naprej in srečno!!

_____________________________

življenje je lepo

Hoj!

Popolnoma te razumem. Tudi jaz sem pred dobrimi tremi tedni ostala sama z dvoletno hčerko. Težko je dojeti, da po dolgotrajni vezi (moja je bila daljša od tvoje), katere rezultat je nekaj tako lepega kot je otrok, ostanejo le še rane, obup, izguba občutka, da nekomu pomeniš največ. Vendar mi je pred kratkim nekdo rekel: "Zgodilo se ti je življenje." Mučim se in verjetno tudi ti,  z vprašanji zakaj jaz, zakaj moj otrok, kaj sem naredila narobe. Upam, da bom čimprej spoznala, da se je zgodilo, kot se je moralo, da je treba iti naprej, boljšemu, drugačnemu življenju naproti, da je ni stvari, ki je sama ne bi zmogla. Srečni sva lahko, da imava otroka, zaradi katerega morava biti močni in pogumni. Upam, da si si medtem vsaj malo opomogla in da lahko že bolj optimistično gledaš na stvari, ki so se zgodile. Če želiš, si lahko izmenjava mail naslove in še kakšno rečeva na račun nasprotnega spola .

Lep pozdrav

Ojla,
ta pekel preživljam jaz sedaj s to razliko da sem moški. Verjemte mi da mi je resnično hudo. Jeza .razočaranje, bes, občutek nemoči...cela paleta občutkov. Pride olajšanje, ker je vsak konec nov začetek. Dobro je nekdo rekel: Zgodilo se ti je življenje. Meni se ravnokar dogaja. Preboleval bom še en čas...

Hoj!

Ja nismo edino ženske tiste, ki smo zapuščene, dogaja se tudi moškim. Pekel, ki ga preživljamo je enak za vse. Pa vendar smo na točki, ko se za nas začenja nekaj novega, upajmo, da boljšega. Naj se čimprej uresničijo oguljeni reki, kot npr. da čas celi vse rane ali pa, da za dežjem vselej posije sonce...

lp 

Živjo,
pred mesecem dni bi verjetno skupaj jokali in obrekovali nezrele moške. Mesec dni je sedaj od tega, ko je moj mož sklenil, da je bolje, da gremo ločeno živet. V zadnjem času je imel ljubezensko afero, v času, ko sem se jaz težko prebijala skozi dan z dvema majhnima otrokoma. Bil je tako samozavesten, odločen, da je bolje, da gremo narazen. Solze so mi tekle, ko sem dala otroka spat, čez dan sem bila brez volje in energije. Naj ti sporočim, da sem danes popolnoma drugačna oseba. Izjokala sem se, ni mi žal pekla, skozi katerega sem šla, danes sem močnejša, bolj samozavestna, še bolj prepričana v svoje vrednote, moralnost, pričakovanja o življenju. Žal je prepozno ugotovil, kako zelo žal mu je, danes je pozoren, sladek, joče na mojih ramenih. Čeprav še vedno nosim čustva do njega v svojem srcu, vem, da je čas, da jih pospravim v predal in ga zaprem. Verjamem, da bo nekoč prišel nekdo drug na mojo pot, tisti, ki bo vreden moje ljubezni in jaz bom del njegove brezpogojne ljubezni. Čeprav je težko, ker se mi je življenje obrnilo na glavo, ampak na svoji koži sem spoznala, da zmorem vse - pravkar sem se vrnila z dopusta in čeprav me je bilo neizmerno strah pred odhodom, smo se imeli naravnost odlično. Oči pa je vsak dan pošiljal sms-e in nam izkazoval prepozno pozornost.
Torej le pogumno naprej, vse se bo uredilo tudi v tvojem življenju, čimprej dam skozi fazo bolečine in začni uživati s svojim sončkom. Srečno!

_____________________________

ROŽICA

Točno vem, kaj doživljaš, ker sem tudi sama šla skozi podobno zgodbo. Pustil me je zaradi druge ženske. Tudi midva imava otroka. Lahko ti rečem samo, da bodi močna, izjokaj, kar imaš za izjokat, vendar pojdi naprej. Čez čas se bodo zadeve pomirile in pomirila se boš tudi ti. Imaš otroka, ki je tvoj sonček in ti daje energijo za naprej. In vedi, NI vsega konec. Jaz sem rabila kar nekaj mesecev, da sem se spravila k sebi. Pa še zdaj me kak dan malo zvije, ampak vedno manj!! In ko ga vidim, me nič več ne zvije, kot me je prej vsakokrat, ko je prišel po otroka. Zdaj ga gledam z drugačnimi očmi. Boš videla, čas bo zacelil rane. Pojdi med prijatelje, upam, da imaš ob sebi tudi družino. Ne zapiraj se med štiri stene!! Držim pesti zate!!

Evo sedaj sem se že malo pomirila, sem pa še vedno zelo žalostna in jezna. Sploh zato, ker me sedaj plus tega da je šel, še ponižuje, da nisem dobra mati, da sem jaz sedaj pra...a, pa kje delam in tako naprej. Pa kakšne razloge mi je dal zakaj je šel - zato ker delam izmensko delo, pa ker ne grem s prijateljicami nič ven.... Ej pa kakšni razlogi so to? Čisto mi je uničil samospoštovanje. Pa sej bo, če sem vse drugo že dala skozi življenje bom pa še to. Sedaj moram samo skrbeti za sinka in nič drugega. Zelo žalostno, misliš da nekoga poznaš potem pa tkole. Se opravičujem, ampak sem se mogla malo izpovedat.


Lp

_____________________________

Anejko bejko

Evo se ena taka, ki je ostala sama z otrokom, ker se je moj moz odlocil, da ima vsega dovolj in bi rad brezskrbno uzival. Boli, zelo boli, cez dan se nekako gre, se zamotim v sluzbi in z otrokom, ampak noci so pa tezke.

Skoz se sprasujem, ce je prav, da se nisem bolj borila za naju, ali bi mogla vztrajti in ga prepricati naj ostane z nama...? Potem pa se poskusam spomniti tistih slabih stavri in razlogov zakaj mi je bolje brez njega, evo eden takih je, da mi je po tem ko me je pustil reke, da sma lahko se kdaj skupaj ce shujam.

Vem, da mora preteci nekaj casa, da bo nehalo boleti in vem, da mi je v resnici bolje brez njega, samo vseeno pogresam obcutek, da me ima nekdo rad, da si nekdo deli zivljenje z mano. Strah me je, da bom ostala sama s sinom, strah me je, da ne bo nikogar zame...

Trenutno sem se zelo zmedena in moram se razcistit stvari v moji glavi.

_____________________________

mojeustvarjanje

prepričati nekoga, da naj te ima rad, ni možno... in zato je bolje ne prepričevati nekoga, naj bo s teboj. če se sam ne odloči za to, naj raje gre, zato, bodoča, si nimaš kaj očitati.

_____________________________

Svet je takšen, kakršnega vidiš. In vidiš ga tako, kot ga želiš videti.

tanja, en  in  zate in za vse ostale samske mamice!
Nimam pojma, kako se počutite, meni je bilo grozno bit 1 teden brez lubija na morju, ko je mala pokazala na njegovo ščetko in rekla oči... pa sem vedela, da se v soboto vrne... Ampak mislim pa, da se čisto neutemeljeno bojite, da bi ostale same! Dosti moških ima še rajši mamice z otroki! prvič, ker vejo, da so resne (pač resni imajo rajši resne, tistih za eno noč pa verjetno ne mislite spreobračat ), drugič pa si nekateri ne želijo met svojih otrok in jim je super, če ima ženska to že porihtano in ne bo težila še z enim dojenčkom (dosti moških ima rajši starejše otroke kot dojenčke - baje). Pa res se mi zdi, da ko greš ven z malimi, se takoj lahko začneš pogovarjat s komerkoli, saj se vsi naklonjeno smehljajo... In od pogovora do pijačke tudi ni tako zelo daleč . Tak da - za vsak srček bije še kak srček!