V mesecu januarju sem imela zadržabi splav in sem v zgodnjih postoh spraševala, kako to zgleda. Sedaj, ko je zadeva mimo, in je nekaj časa že poteklo, pa sem se odločila, da napišem še mojo izkušnjo, ki bo morda kateri prišla prav. Upam sicer, da vas bo takih čim manj!
Skratka po prvem potrditvenem UZ v 7. tednu, kjer je bilo vse BP (velikost in srček), sem imela naslendji UZ pri svoji osebni G. Ta ni našla bitja srca, zato sem bila napotena na medikamentozen splav v najbližjo bolnišnico. Tam so še enkrat preverili zadevo in potrdili ugotovitev moje G.
še isti dan se morala oralno vzeti 1. tableto, po kateri bi se lahko krvavitev že začela. Naslednji dan zjutraj sem se morala ob 8. uri zglasiti v bolnici, kjer so mi izmerili krvni tlak in dali protibolečinsko tableto. Morala sem iti na wc, ker potem ne smeš vstajati 3 ure. Kmalu zatem - ob 9 uri mi je G vstavil 2 vaginaliteti, ki naj bi omehčali maternični vrat in povzročili odstop posteljice. V prvih 3 urah ležanja, se mi dogajalo popolnoma nič. Ob 12h sem dobila 2 tableti, ki jih je bilo treba topiti v ustih. OKoli 13 ure se je začela krvavitev in sem šla prvič na WC - takrat sem čutila, da se je izločil nek večji košček. Ko razmišljam za nazaj, je bil očitno to zarodek, kajti vse nadaljnji izločki so bili le kri ali pa so bili bistveno manjši.
Prav tako sem dobila 2 tableti za razstopitev v ustih tudi ob 15. in 18. uri.
Do 12. ure, ko sta delovali vaginaliteti, se je bilo potrebno ležati, od 12. ure dalje pa sem sedela na postelji. Krči so bili isti kot pri M (v mojem primeru zelo blagi).
KOličina krvi je bila primerljiva malo močnejši M, kar v mojem primeru ni veliko. Ves čas sem imela vložek 5 kapljic, ki pa se do večera ni niti približno napolnil. Najverjetneje tudi zato, ker sem bila velikokrat na WC-ju in je takrat steklo ven, kar je imela za steči.
Popoldne oz. zvečer te G pregleda z UZ in ko ugotovi, da je maternica čista, te pošljejo domov.
Kakorkoli, kljub temu, da sem se tega bala kot hudič križa (imam fobijo "belih halj", še bolj pa fobijo pred krvjo), fizično gledano (v mojem primeru) ni bilo hudo.
Psihološka plat... To je pa druga zgodba...