moji obćutki so čudni. včasih sploh ne vem če sem normalna. sekiram se za stvar ki je ni. ampak najbrž zato ker se bojim da lahko bo...
moj tast se ga je v mladih letih včas naluckal in moj jih je tud kdaj pa kdaj dobil s pasom. tega se nerad spominja in ne more verjet da je bil njegov fotr tak. ampak dons je čist vredu tast. ampak pravijo pa da jabolko ne pade daleč od drevesa. mene je vedno strah će moj kam gre, da se ga ne bo napil. vedno sem mu zaupala in po 10 letih se ga je lahi res mal napil, potlej je kozlal celo noč druzga ni blo.in od takrat sem panična. ko kam gre me boli želodec, sem živčna razvalina... enkrat sem mu čist majčkeno to omenila- da me je strah kak bo prišel, pa je rekel da sem čudna. ja najbrž sem res. ampak ne morem iz svoje kože. tko me je strah- ubistvu za prazen nič. to je zdaj prvič da sem stvar sploh dala iz sebe.nikomur nisem tega še omenila. včas se sprašujem al me je strah same pijače ali me je sram ponosa- da bi mogla komu rečt, da se ga je MOJ DEC napil...
uglavnem nevem kaj sem in kaka sem...
včasih se sprašujem

Meni se zdi, da malo pretiravaš... enkrat v desetih letih se ga je napil, ti pa tako zganjaš... pol bi te moj v grob spravu, sploh zdaj ko je veseli december

pa kaj je agresiven ko se ga napije al zakaj te je tega taka groza? Kaj ti nikoli nič ne spiješ?


_____________________________

Idealni moški ne pije, ne kadi, ne vara, ne kvartopiri, ne obstaja. (ruski aforizem)

Kultura nas slovenčkov bazira na alkotu. Nekje bolj, nekje manj. Tko je. Samo, je pa ena stvar: eni ga pijejo da pozabijo, eni pa, da so dobre volje. Pa tud če pride desc dam nabasan, ajde, ni lepo, samo tko je. Spat nej gre na kavč, pa nej tm smrdi. Sej ga bo poj bolela glava, pa moralc, pa kaj jest vem kaj še vse... Sam zapomn si eno stvar, da prvič, ko bo nate roko vzdignu, se pa vse neha. Takrat pa se pokaže njegova prava narava, in takrat samo adijo. Pa nč ne bit mehka na jokcanje v stilu sej nism vedu, pa kr neki... Sterej ga v 3 krasne, descov je več kt pa cerkva v Sloveniji; in obratno....

Nekako razumem tvoje občutke! Ampak s tem, ko svojega že vnaprej opozarjaš, sprašuješ, ga prosiš, da ne bi prišel domov vinjen itd. ga na nek način odrivaš od sebe. Moški včasih enostavno mora iti in se imeti super s kolegi, pa še kakšno pivo spiti, da je potem zopet lahko tisti srečni očka in mož, na tak način si napolnijo baterije. Žal je tako, smo si različni! Ženske smo pa itak takoj užaljene in razmišljamo same traparije, kot so: me nima več rad, ima mogoče drugo, ne razumemo, da je raje danes s kolegom in ne z nami doma....Jaz pa to ne bi nikoli naredila, bla, bla...

Še nekaj misli iz knjige dr. Johna Graya

S svojo vezanostjo na žensko moški na nek način izgublja samega sebe.
 
Če se moški umakne, ženska dvomi v njegovo ljubezen.
Če se ne umakne, dvomi v svojo ljubezen on.
 
Če moški ne dobi priložnosti, da bi se oddaljil od ženske, ne bo nikoli imel priložnosti, da bi začutil močno željo po zbližanju z njo.
 
Tudi moški, ki ljubi, se mora občasno oddaljiti od ženske, da bi se ji kasneje zopet lahko približal.
 
Preberi kakšno dobro knjigo na temo: samozavest, moč pozitivnega razmišljanja...
Neverjetno kako neke stvari zakompliciramo, čeprav niso komplicirane in to predvsem kompliciramo ženske!
 
Želim ti prijeten in umirjen večer!
 

_____________________________

Uživaj življenje...