Vprašanja so resnično težka in resnično parajo dušo in puščajo brazgotine v srcu.Nanje ne bo odgovora.Verjetno obstaja nekdo nekje,ki ve,zakaj mora biti tako.A ta nekdo biva v posmrtnem življenju.
Vse se je začelo pred 5 leti.Nekaj mesecev več.Končalo pa prejšnji mesec.Sva dve sestri,ki sva trenutno in tudi tako,zelo povezani.Obe sva izgubile svojo pikico v 5 mesecu,ko je že brcal in opozarjal,da živi pod najinim srcem.Sestra je svojega klicala čmrljček,jaz buško.Obadva sta bila fantka.
7.6 sem se z avtom vozila proti domu.Z ogromno težavo sem zavila v našo ulico,kot bi me nekaj vleklo nazaj.Ko sem parkirala avto,sem se zagledala v vhodna vrata.Zamislila sem se in rekla:nekaj mora biti narobe.Stekla sem po stopnicah,nasproti je prišla moja punčka,ki sem jo,mimogrede,tudi težko donosila."Teto so poklicali iz Lublane",mi je rekla!Srce mi je kar preskočilo,vrgla sem vrečko in torbico na tla in stekla proti kuhinji.V kuhinji so vsi jokali.Sestra,mami,ati.Objela sem sestro in zelo zajokala.Takoj mi je vse prišlo pred oči.Kaj sem mogla sama doživeti,ko sem rojevala in kako dooolgo jue trajalo vse skupaj.Kako zelo bo trpela..in ubogi otroček..AC je pokazala kromosomsko nepravilnost in ni bilo smisla....smisla iti naprej z nosečnostjo..
Tako sem jokala,da je sestra morala miriti mene.Namesto,da bi ji bila v oporo,sem se sesedla.Zrušila.Zdelo se mi je hujše,kot,da se vse to dogaja še enkrat meni.
  Ko je po 3 letih zanosila,sem ji kupila največji šopek lilij in copatke.Takoj sem drvela v cvetličarno in baby center.Sploh nisem hotela premišljevati,da gre kaj lahko narobe.Pa kdo bi to bolje lahko vedel,kot jaz...ampak ne.Moja sestra bo tega otročka donosila in rodila.
  Na porod je potem čakala še 5 dni doma,ker etična komisija zaseda le ob torkih....je to etika??????Pustiti nosečo mami z otročkom še 5 dni...pa tako ji je brcal...sprašujem se,kaj je to etičnost?
  V tistih 5 dneh,smo hodili malo naokoli.Sestra ni zdržala doma.Šli smo v Bohinj na plažo in metali bobi palčke račkam pa ribam..prišle so tako blizu,da bi lahko z roko ujel kakšno...potem smo šle sestra,moja punčka in jaz, prav zares rabutat češnje.Zdelo se je,kot bi bilo vse u redu...
  Opažala sem razlike pri sestri...sama je nesla sesalec iz garaže v 1 štuk,ko je kihnila,se ni več prijela za trebuh,da bi ga obvarovala...to vse sem opazila.Težko sem jo pogledala,ko je imela še trebušček.
Spraševala me je,koliko časa bo trajalo.Ne vem,sem rekla.Ker jo nisem hotela strašiti.Potem je v resnici rodila 1 uro prej,kot jaz.Zame to ni ss,ker rodiš in se prekleto namatraš.Njen fantek je zdaj v Parku zvončkov in še ni tako močna,da bi ga obiskala.Moj je v KR v,v verjetno najbolj zabačenem otroškem grobku daleč naokoli.Pač kranjčani ne znajo poskrbeti za to..so popolnoma nesposobni!!!
  Sedaj sestri govorim,da bo tudi zanjo še posijal sonček,kot je posijal zame,ko sem rodila naaajlepšo punčko na svetu.Pred 2 mesecema je dopolnila 4 leta.Ona mi je vse.Je moj sonček in jo imam tako rada,da sedajle ne morem napisati.Tudi sestra je zelo navezana nanjo,pravi,da jo ima najraje na svetu.Kupila ji je toliko stvari in z njo preživela toliko kvalitetnih uric,da ji nikoli ne bom mogla poplačati in ji skromno lahko rečem le-hvala!
  Ker je tudi ona kdaj na rr-ju,ji sedaj povem,da jo imam resnično rada in da čas resnično celi rane,da ne bo vedno hujše,da bo vsak dan lažje.Čez čas bo tudi obstajal dan,ko na to ne bo več pomislila.
  Ona je vedno stala ob strani.pred 5 leti,ko se je z mano dogajalo isto,pri moji drugi nosečnosti in tudi pri tretji,ko sem imela splav v 8 tednu.
V petek se je odselila.Povedala bi ji rada,da sva sestri iz usode in prijateljici po izbiri!

Ježeš, bučka, koliko trpljenja pri samo eni družini. Tebi in tvoji sestri en velik objem, držita se.

 Kako je življenje neizprosno ...
Naj tvoji sestri čim prej posije sonce...

_____________________________

Čudeži se dogajajo, samo prepoznati jih je treba znati...

Res žalostna in kruta življenska zgodba. Tebi je že posijal sonček s tvojo hčerkico, sestri pa še bo. Za vsako en velik  

_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

Zelo žalostna zgodba

Veliko  in topel  za tvojo sestro in tebe...

Naj tvoji sestri in vsem vam čimprej posije sonce, ki bo pokazalo, da so še lepe stvari na svetu.  Veliko poguma!

joj grozno ,... ampak nekaj mi ni jasno, saj dete je bilo živo ko je rodila .
kako niso mogli prej ugotoviti te napake?

pa iskreno sožalje

_____________________________

Nekoč sem sanjala,.... zdaj živim svoje sanje <3

Joj, kako žalostno .

Držita se !!!

Kako grozno! Moje iskreno sožalje!

Lepo je imeti tako sestro .

quote]IZVIRNO SPOROČILO: Mič RR



Lepo je imeti tako sestro .
[/quote]

Res je, kajti v takšnih trenutkih potrebuješ razumevanje in sočutje; takrat ponavadi ljudje najbolj zatajijo. Tisti, ki tega ne doživijo, ne morejo razumeti.
Iskreno sožalje obema in veliko, veliko moči ter poguma!

_____________________________

EX JERY

Ženska, ki je pretrpela izgubo otroka, se ničesar več ne boji. (židovski pregovor)

http://www.freewebs.com/trini-horjulska/

Iskreno sožalje!

Res je kruto življenje!

_____________________________

17.10.2005 ob 18.40 je na svet prijokala Karin in od takrat naprej je za naju življenje postalo še lepše!!

Res žalostno .Žal tudi sama poznam to bolečino ,ko te polkičejo in ti povejo ,da tvoj otroček ni zdrav. Potem pa vso tisto trpljenje...... .Tudi meni se je takrat sesul svet.
Resnično si dobra sestra in res lepo,da ji tako lepo stojiš ob strani.
Iz srca upam,da bo tudi za sestro kmalu posijala sreča in vsaj malo omilila njeno bolečino.Kot sama veš,pozabi se pa nikoli,le nekako se naučimo živeti z bolečino.

_____________________________

Kjer je upanje,je tudi pot...

Solze mi polzijo po licu, ko prebiram, kaj se je zgodilo. To je tako strašno, ampak to ni beseda, s katero se lahko vse opiše. Tudi sama sem izgubila svojo pikico v 20. tednu zaradi kromosomske napake in vem, kako hudo je to. Kako hudo je, ko izveš in ko se ti svet podre v tisoče koscev.

Vedi, da nekdo, ki ima večjo moč od nas, izbere samo določene posameznike za poslane izkušnje, ker jim zaupa...

Vem, da je sestri težko in normalno je, da je žalostna in da čuti praznino. Tudi to bo s časom morala vzeti kot popotnico v zivljenju, s katero se bo morala naučiti živeti. Tako bo to postalo del nje, katerega ji na žalost nihče ne more odvzeti, lahko pa jo nosite z njo. Vse, kar lahko narediš v tem trenutku, je to, da si ob njej in sta obe močni, da verjameta v lepši svet in srečo. Najdita v tem neko drobno bilko upanja in vztrajno naprej.

En velik od še ene mamice angelčka....

Želim ji, da bi lahko isto kot ti, doživljala tudi ona.

Bodita si še naprej ena druga v oporo .

Hudo, kar se dogaja zadnje čase. Edina sreča v tej nesreči je, če imaš koga, ki ti v takih trenutkih resnično zna stati ob strani. Vidve s sestro to znata. Naj tako ostane še naprej. Skupaj upajta na boljši jutri.

Silvya

Joj, kako žalostno...   Upam, da si čimprej opomore in da bo kmalu nosila zdravega otročka pod svojim srcem!

Žalostna zgodba vendar imata velikon srečo da imata druga drugo, želim si da bi bili z sestro vpodobnih odnosih

bučka objem. Besed žal ne najdem.

 

_____________________________

Jaz v svetu, svet v meni živi!
Skoraj že spim, a svet je! Svet se ne zdi!
Slišim rimo, kako govori:
pred rojstvom te ni bilo,
po smrti te ne bo,
a zdajle si.

Zelo žalostna zgodba, a tako zelo lepo napisano! Vsak bi si želel takšno sestro...

En velik zate in še en za tvojo sestro. Držita se.

Tale zakaj,bo večno ostal brez odgovora.
Nobenih tolažilnih besed,le morda pa,kdo ve.Želje so,čas bo prinesel,če bo usojeno.Za tvojo sestro in zate pa tesen objem.

 Žal mi je.

_____________________________

Osrečujejo me zakladki Nika, Jaka in mali Izak:-)