Vsega imam dovolj. Samo toliko da se izpovem. Z mojim dragem sva se poročila 10 let nazaj.Imava zlato hči, ki je zaradi naju pretrpela že pravi pekel.In začne se tako.
Pred desetimi leti sem prišla k njim kot nevesta, po letu ko je umrl njegov oče.
Njegov oče kot jaz razbiram je pomenil avtoriteto v tej hiši. Ko je odšel niso več znali živet nihče ni več ukazoval in ne taščča in ne moj mož nista več vedela kaj počet s svojim časom. No tu imamo še sestro od moža ki je poročena nekaj vasi proč, a ne zadovoljna s svojo taščo in s možem. Po smrti očeta prevzame tako imenovani nadzor nad stanovalci hiše in diktira pravila. A samo pravila ki zanjo ne držijo. In tukaj nastopim jaz. Pridem v to hišo. Jaz sem z vasi in vajena vsakega dela, ne da se hvalim ampak jaz bi takoj pustila službo da bi lahko bila doma.Rada kmetujem rad kaj naredim npr. tudi kopalnico sem si sama postavila od ploščic pa do preproge. Moj dragi je takrat bil v Nemčiji.Ker sem pač taka me je tašča imela rada ker je tudi ona zelo delavna. Ampak njeni hči je to križalo račune in je dosegla da so me izobčili. Naj povem da naši sosedi so sestra od tašče in njena hči. Ja posledično so me tudi oni zasovražli. Veliko je bilo kreganja z možem a sva si nekako uspela narediti spodaj zraven kotlovnice kuhinjo.In takrat sem jaz zanosila. Moja nosečnost zaradi vseh upletenih je potekala tako da si nikoli več ne želim zanosit kljub temu da sem nora na otroke. Ko sem rodila se čisto nihče ni zmenil za mojega otroka kot da ga ni. Ko sva jo pripeljala domov jo nihče ni prišel pogledat čeprav nas loči le 16 stopnic.
In tako se je nadaljevalo dve leti. Potem mi je pa počil film in smo šli začasno k moji staršem v drugi kraj kar ni bilo pametno zaradi službe. In po pol leta dobimo stanovanje v kraju kjer smo bili.
In še večja katastrofa kar napraj sva se kregala jaz sita vsega sem si našla prijatelje kot natakarica ni bilo problema. Moj mož ljubosumen trmast in veljaven je hotel imeti vedno zadnjo besedo. Jaz sem hotela malo svobode in se je začelo zmerjanje z kurbo prasico in ne vem še kaj padali so udarci večkrat me je pretepel tako da so policiji ki so bili moji gosti prosili naj podam ovadbo a jo nisem. Potem je prišlo tako daleč da sve s hčirko ušle nekaj časa sve živele kot klošarji. No in končno mi je uspelo najti stanovanje da sve bile kot ljudje nekaj časa je bila pri meni nekaj pri njemu. Ves čas mi je sledil ves čas grozil. Potem sem ga enkrat prijavila ker mi ni hotel dati hčirke nazaj sem jo prišla iskat s policijo ker drugače ni šlo. po tem me je prepričeval naj prideva nazaj da bo vse v najlepšem redu in neboste verjele da sem šla nazaj. Samo zaradi hčerke da bo iela očeta in res je srečna in jo ima tudi rad ampak jaz sem prazna jaz ga sovražim in bolj kot se trudim da ga ne bi mi kar obrača ob njem. No tukaj pa spet njegova sestra. Tašča se je potrudila vsaka ji čast ampak spet se pojavljajo isti problemi. In čakam dan ko bo spet vse narobe. Še najbolj me boli da še zmeraj živimo v kotlovnici in mojga dragage sploh ne moti. hvala ker ste me brali

Do tebe kažejo očitno sovraštvo, tvojega otroka ne sprejmejo medse, mož te ne mara, ti pa še kar vztrajaš in živiš v njihovi lastnini? In to v kotlovnici?

Sori, no, ampak, a se nimaš niti malo rada ali ti tako paše takšno mučeništvo in negativna pozornost ter obravnavanje s strani uradnih organov?

Si prepričana, da si s svojimi dejanji dober zgled za svojo hči? Da je res to boljše življenje kot da npr. živita sami pri tvoji družini, kjer bosta mirneje preživljali dneve v verjetno veliko prijetnejšem in bolj zdravem okolju?
Četudi je morda logistično malo bolj naporno.

Jaz takšnih zgodb in samotrpinčenja nikakor ne razumem. Vem, da je težko priznavati osebne poraze, samo življenje imamo eno samo in zato ne razumem, zakaj si ga nekateri otežujejo veliko bolj, kot bi bilo to sprejemljivo ali vzdržno.

http://www.drustvo-zenska-svetovalnica.si/krizni-center

mogoče ti bo kdaj prav prišlo.


_____________________________

če je portal RR kolkortolk kompetenten, bo tole zgodbo malo raziskal in ukrepal. Spodobilo bi se.

In kaj bo potem?

Oprosti, ampak zavoljo otroka ti povem, da te je lahko sram kot mamo, da si se vrnila nazaj k nasilnežu in si kot starš popolnoma zatajila!!!!!!!
Zaradi nje si se vrnila ali zaradi sebe? Ne prenesem takih zgodb, ko matere dobesedno nastavljajo svoje telo in telesa svojih otrok, da se lahko nekdo izživlja nad njimi.

KOT MAMA SI POPOLNOMA ZATAJILA!!!

UUU kakšna jeza. A nena to že malo na nasilje deluje... (velike črke in kar trije klicaji)
Kaj pa, če je že njena mama "zatajila" pri vzgoji? Razlogov zakaj nekdo trpi nasilje nad sabo je ogromno...

Žal je ponavadi tako, da vse ostane skrito med 4 stenami, potem pa bridek konec zgodbe preberemo pod črno kroniko v časopisu.
Seveda sem jezna...jezna zaradi otroka in vsega hudega, kar ga čaka.

vsem, ki so žrtve nasilja je hudo, ne samo otroku... Prvo se ženski pomaga, da sploh lahko naredi prvi korak.

Glede na vse strokovnjake, ki so zadnje čas prisotni, bi lahko poskrbeli, da ženska ne bi več živela v kotlovnici. V kotlovnici.

Pozabljaš da ona ima možnost izbire, otrok je pa nima...

Nič nisem pozabla. A resnično ve, da jo ima? Ranjen človeški um in duša ne vidita vseh rešitev pred nosom, tako kot ostali, ki niso bili v takem okolju. Mogoče ve, da ima izbiro, ampak dokler nekdo ne verjame/vidi, da bo tudi drugje preživel in lepo živel...
Ne podcenjevat stavka: Strah je lepa reč...

Hudo mi je zato,kar sem prebrala in od srca ti želim,da si najdeš pot iz tega pekla...
Srečno

Ne morem verjet, da je to resnična zgodba... Smili se mi otrok, ker ostali ste odrasli in nima nihče pošlihtan po podstrešju... 

Čambi, upam, da si se že obrnila na strokovno pomoč. Za kak nasvet in vzpodbudo pa lahko vprašaš tudi tukaj. Naši strokovnjaki ti bodo hitro odgovorili in ti poskušali pomagati. Najdeš jih tukaj: http://www.ringaraja.net/Ringarajini-strokovnjaki/Seznam-strokovnjakov/edin-durakovic_45

_____________________________

Strokovnjaki odgovarjajo, vprašanje jim lahko pošljete tudi anonimno.

http://www.ringaraja.net/Ringarajini-strokovnjaki

S tem se pa popolnoma strinjam. Zalosti me pa, da vecina tega tako tesko razume. In prav zato ker mnogi ne morejo razumeti se na pomoc v taksnih situacijah zaman ali predolgo caka. Servira pa se - da si slab, da si zanic, da moras to in ono, da unicujes, da.....  in se bolj te dol tlaci... obsojanja prevec, pomoci premalo....

< Sporočilo je popravil Frodo Bisagin -- 30.1.2012 9:50:10 >

_____________________________

Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!
(Ivan Cankar)

S tem, da takega samouničujočega starša trepljaš po rami, češ da bo že boljše, da si je boga, ker ne ve kaj počne, ne rešiš ničesar. Če se po iskrenih besedah ne spravi k pameti in naredi nekaj zase in za svojega otroka, potem pa res ne moreš za takega človeka napisati drugega, kot to kar sem.
Poglejte primer s Ptuja...kaj je sestra dovolila da se je zgodilo z drugo sestro. Četudi jo je oče spolno zlorabljal, ni naredila ničesar, da bi to prihranila svoji sestri, ki je s 15.leti rodila očetovega otroka. In ja, najlažje je bilo pobegniti in rečti pač ni vedela boljše. Sedaj po tolkih letih pa ga toži...

Ko bo avtorico mož tako pretepel, da bo pristala v bolnici ali pa pretepel otroka, kdo bo pa potem kriv? Po napisanem bi rekla, da je mislila, da bomo vse pisale kaka revica je, kako si je boga, v resnici pa zelo dobro ve kaj se dogaja in zakaj in ve, da je za to rešitev.

Ne strinjam se s tabo. Pa tudi primerjave med družinami mi ne sedejo. Menim, da socialni delavci in terapevti niso tak ojštri do žrtve. Ja, žrtev nasilja je, ona in otrok. A boš žrtev napadel (z besedami)? A misliš, da je dojemanje tega sveta, odnosov med ljudmi,... vsem isto? Isto kot tebi morda?
Če bo avtorico ali otroka pretepel mož, da bo pristala v bolnici... a še vprašanje kdo bo potem kriv???
Pa tudi, če si želi, da se nam smili... tudi prav. Meni se.
"V resnici zelo dobro ve...?" Mislim, da v resnici ti ne veš kaj pomeni nasilje v družini. Ampak, to je tudi v redu.

S takim svojim arogantnim obnašanjem tudi ti ne rešiš ničesar.....še najmanj pa pomagaš.....večina nas nima pojma kako je biti žrtev nasilja....večina nas niti približno ni občutila dno življenja, ko se človek, ki si ga ljubil, ki ga ljubiš, ki je oče tvojega otroka, fizično spravi nadte....in verjamem, da večina tudi ob prvi klofuti ne bi odšla, čeprav smo zdaj vse močne, da me bi pa takoj spokale in odšle.....niti približno ne vemo, kaj pomeni biti ranjen, fizično in psihično, ranjen tako, da nikjer ne vidiš izhoda, psihično zlorabljan tako, da nimaš več nobenega zaupanja vase, da sam sebe gledaš kot ničvredneža, da nimaš več nobene vere vase....da ne omenjam še prisotnost finančnega in stanovanjskega problema.....

In ne, nič nisi rešila, zlorabljeni ženski, ki se je želela le nekomu izpovedati (včasih je že zaradi tega lahko dosti lažje, samo da si človek olajša dušo) si edino še dodatno nabila krivdo, da je kot starš popolnoma zatajila.....s kako pravico? Ti nisi izgleda še nikoli občutila dna.....ona pa ga je.....

In ob takih reakcijah se mi sploh ne zdi čudno, da ženske ne govorijo o nasilju.....če so pa takoj ozmerjane s strani moralistk, ki si jemljejo pravico, da zlorabljeni ženski zakričijo: "Sram te je lahko, zatajila si kot mati!"

In sram je lahko zgolj tebe.....ker ne vidiš niti milimeter naprej od svojega popolnega sveta in svoje popolnosti......

Nihče je ni trepljal po rami.

In - za tebe velja enako - kot odrasla razumna ženska - naredi kaj, saj ni tako težko.

uuu kako ste navalile...ponavadi takele zadeve padajo name, ker je Taddyn stil podoben kot moj ...in ne morem iz svoje kože, da ne bi napisala , da se v veliki meri strinjam z njo...No...tudi Lulu je dobro napisala v smislu " ranjen človeški um in duša ne vidita vseh rešitev  pred nosom tako  kot ostali"...vendar tudi meni malo dvigne pritisk tole tarnanje in smiljenje sami sebi, ko pa po drugi strani otrok tako trpi, da je to kar groza...Otrok, ki nima izbire ( ženska jo ima)...otrok, ki ima oba rad, pa se v bistvu ne more na nikogar zanesti...otrok, ki bo to nosil s seboj celo življenje, zaradi tega, ker se ženska , ki ji je bilo dano postati mati, ne zna postaviti zanjo, če se že zase noče...noče se...ne ne more...če je sposobna pisati takšnele stvari, z njo mentalno ni tako hudo narobe, temveč sploh ne razume,  kakšno kalvarijo živi zaradi nje in očeta to ljubo dete...
Sama bom še bolj strupena...če bi imela takšen primer v vrtcu, ne bi čakala niti dneva....definitivno bi podala prijavo na csd...otrok rabi nekoga, da se zavzame  zanj...oče in mati se žal ne...
Pa mimogrede...sem ena tistih, ki ji je bilo v zgodnjem otroštvu dano marsikaj videti in doživeti...sicer ne tako v hudi obliki kot tule, pa vendar...celo otroštvo sem čakala in upala, da bo mati nekoč naredila konec stvarem, ki so nam grenile življenje...pa ni...leta so tekla, stvari pa so ostajale iste oz...so se slabšale...še pred polnoletnostjo sem jo odkurila od doma za vedno...dolgo sem rabila , da sem v srcu odpustila mami, da je dopuščala, da sva imela z bratom po svoje uničeno otroštvo...To je tudi eden izmed vzrokov, da danes tako vzplamtim ob vsaki krivici, ki se dogaja otrokom...ob vsakem trpljenju, ki ga mora dete prenašati zaradi nezrelih in sebičnih staršev...Strah ni opravičilo za to, kar avtorica dovoljuje, da otrok prestaja...

Podpis, če smem. Taddy, sram naj te bo da kričiš in zmerjaš žensko, ki je povsem obupala nad življenjem, da je kot mati popolnoma zatajila. Drugič 2x premisli in 3x vdihni, preden kaj takega napišeš.

Tudi jaz se strinjam (čeprav sem običajno med bolj glasnimi, da raje kaj naredi).
Ampak ženska mora najprej iz kotlovnice ven, da bo sploh videla sonce in dihala zrak. Ljudje božji, kje imate srce.

Ko bos razumela kako se je pocutila in zakaj je delala tako kot je delala, bos dojela in zares odpustila. Sedaj pa imas primernega dezurnega krivca brez trohice razumevanja zunaj lastnega egocentrizma.
(poznam punco, ki je od doma pobegnila v podobnem stilu, vendar je v nasprotnem stilu mami pomagala, da se je resila pekla. Kaj je bilo s tvojo mamo, si ji pomagala ali si jo zapustila?)

BTW: Otroku pomagas tako, da pomagas mami. Obsojanje pa ni pomaganje.

_____________________________

Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!
(Ivan Cankar)