Tokrat se je tako obrnilo, da bom morala dat svojo malčico v varstvo pri 11 mesecih. Kar srce se mi trga. Je sicer motorično in razvojno naprej za svojo starost, je pa FUL nezaupljiva do neznancev in do novih ljudi. Če se ji kdo preveč približa se začne kar trest in joče in panično išče ¨zatočišče¨. Zdaj je stara 9 mesecev in kao naj bi bla to fasa, ampak a bo čez 2 meseca boljše?
Ima kira izkušnje?

Jaz sem morala dat oba z 11.m. in sta se mi zdela grozno nebogljena.  To je res prezgodaj....pol leta kasneje je otrok že veliko bolj zrel , da ga pošlješ v svet...ampak če ni druge.
Ampak , da te potolažim -največje težave sem imela jaz,nobeden ni imel hujših težav in oba rada hohita v vrtec. Je pa res, da sem pri obeh imela srečo oz. sta imela srečo, ker sta imela odlični vzgojiteljici.
Ne obremenjuj se preveč, ker prenašaš na otroka. Čimvečkrat jo daj kam v varstvo ( ljudem , ki jim pozna )-na začetku za 5 minut in potem podaljšujte .

Veliko sreče !

Tudi naš je šel tako zgodaj v vrtec, sem ga mislila še imet malo doma, pa sem službo dobila... srce se mi je lomilo, niti ni bil navajen na koga drugega, kot na naju.... Še uvajat ga nisem mogla js, ampak ga je moj, pa ni bilo niti najmanjšega problema, v 3 dneh je spal tam in še zdaj veselo hodi v vrtec. Upam, da tudi vi ne boste imeli problemov. otroku pa ne kazat, kako hudo ti je, ker potem bo tudi njemu. Ti ga daš tja, da se bo imel lepo, se bo igral, bo jedel... Tako mu še zdaj rečem, da se gre igrat v vrtec, potem pa pridem po njega. 

Eh

ne kompliciraj. Morda jo bo res na začetku malo matrala navezanost na tebe, ampak hkrati bo dobila novo življenje, vse polno dogajanja, iger, petja, družbe itd.
Moja je šla z 11. meseci in se mi zdi to najboljša odločitev. Še zdaj gre zelo rada v vrtec, medtem ko imamo s ta velikim, ki smo ga prej vlačli po haufnu varušk, veliko večje težave. Jaz zagovarjam tezo - direktiva v vrtec. Pa sem izkusila oboje.
Mislim, da je pri slabem letu otrok (razen izjem) dovolj zrel, da gre v svet in spozna druge stvari - je polno zanimivih in zelo lušnih. Mi nismo imeli nobenih težav, nasprotno - mala je zelo rada šla. Doma ji je bilo že malo dolgčas

Naša je šla z 11. meseci v vrtec in mi ni niti malo žal. Otroki se navadi in kmalu ji bodo sovrtičkarji in vzgojiteljice postali drugi dom.

Kako pa starši prenašajo vključitev otroka v vrtec je pa druga pesem. Velikokrat imajo oni traume in ne otrok.

naš je šel v vrtec s 16 meseci, navadil se je hitro, brez pretiranega joka. Meni se zdi to velika razlika, ker naš pri 11ih še ni niti hodil, za v vrtec je kr fino če že hodi.
Se mi zdi pa dobro tudi to, da ga kdo drug vmes pazi. Npr ponavadi ne dobiš vrtca takoj in potem se tamali čuvajo al pri starih starših ali varuški... skratka se že navadijo da nisi 24h/ dan z njimi.

Od kolegice tamal je šel pa z 11, hodil tudi ni, ampak se je ravno tako hitro uvedel in sedaj zelo rad hodi, tako da se pusti presenetit, sploh če bo prišel sredi leta, se mu bodo lahko tolk bolj posvetili, ker bodo ostali že uvedeni.

Hvala za podporo :)
Se popolnoma strinjam s tem, da mora otrok pri enem letu v vrtec. Tudi naš starejši je šel in mu je blo super - še zdaj mu je. Muči me samo ta navezanost tamale (pa je nisem nič drugače vzgajala kot prvega!).

Ampak kot ste rekle, verjetno bo meni težje kot njej. Upam!

Eh, naša je tudi navezana name... Oz. se mi zdi, da je res najraje z mano, še zdaj, ko je stara 2,5 leti. Ni problema, če ostane pri kom drugem, ampak z mano ma neko posebno vez - ne vem kako bi to opisala. Pa je nikoli nisem vezala nase oz. jo varujejo babice, se druži s prijateljčki, hodi v vrtec itd...

No, hočem povedat to, da je naša (taka navezanka name) šla v vrtec s 16 meseci, ko je že en malček razumela svet okrog sebe. Prve tri dni je blo mal huje oz. je malo jokala zjutraj ob predaji in ko smo prišli po njo. Pa tudi doma je bil malce bolj žalostne volje. Potem pa je bilo super. Navezala se je na vzgojiteljico in jo še zdaj, ko je že v drugi, starejši skupini, hodi vsak dan pogledat in objet .

Torej, največ bo odvisno od tega kakšna je vzgojiteljica. Če je ljubeča, se rada crklja z otroci, potem ne bo nobenih težav! Oz. tudi največji občutljivčki se potem hitro počutijo varne.

Aja, če je le mogoče, pa naj jo uvaja ati. Pri nas je bilo tako, ker mamice ponavadi vse skupaj preveč čustveno doživljamo. Sicer pa pri nas ni bilo nekega uvajanja. 1. septembra sta šla tja in je malce bil z njo, potem pa kar šel. Prve tri dni je šla pred spanjem domov, potem je pa že brez težav spala, lepo jedla itd...

ta recept se je tudi pri nas obnesel.

Našega 11 mesečnika ravno uvajamo drugi teden. Naj povem, da je vsak dan slabše, vedno več joka, tako v vrtcu kot doma. Skos se stiska k meni. Ponoči se non stop zbuja, ko se je prej mogoče 2x. In danes, ko sem ga predala, samo ko sem odprla vrata igralnice, je začel ful jokat in seveda so mi prišle na oči solze.  Danes si res nisem mogla pomagat, do sedaj sem mu vedno lepo govorila, kako mu bo dobr, kako se bo igral, koliko novih kolegov bo spoznal,...Vzgojiteljica me je takoj okarala, da to prenašam na otroka. Zame je to slaba tolažba, da se bo mogel navadit in da se je še vsak. A si nismo različni, a ni vsak individum? Ne vem, mogoče pretiravam, ampak očitno ne mara vrtca.
Kaj mislite, bo boljše? A mislite, da je res dobr za otroka, da toliko joka in takšen prerez od vsakdana? Razmišljam, da bi v službi dala odpoved in bila z njim.  

< Sporočilo je popravil ahja -- 15.11.2011 8:51:48 >

Ne, ne moreš dati kar v službi odpoved. Ampak otroci so različni, imaš prav. Najlaže je talat nasvete, če je šlo pri lastnem otroku vse v redu. Pri nas je šel prvi v vrtec s 14. meseci in smo ga na koncu izpisali. Ni in ni šlo. Drl se je, skoz bolan (od vsega stresa), ko sem prihajala ponj, je bil premočen povsod od joka (za ožet), ni jedel, ni spal (potem pa doma po 4 ure popoldan), grozno. Potem smo na hitro našli varuško, ki je bila HB super, tam je bil dve leti in šel s 3,5 leti potem spet v vrtec - vse super od takrat naprej. Drugi fantek je šel v vrtec z 22 meseci. Grozno sem se bala, kako bo, zaradi prejšnjih izkušenj. Nič ne maram govorov na vižo "še vsak se je navadil". No, pa je šlo to pot zlahka! Ne vem, zakaj. Je drugačen, bolj odprt, manj fiksiran name. Zdaj hodi že tretji mesec in uživa, brez solzic.

Pri nas je šla Lejla tako zgodaj, vendar sta bili prve 3 mesece non stop bolani, tako da sta šli zares v vrtec 3 mesece  kasneje... Je hudo, ko so tako mali, ja, ampak po svoje nam je še ok, da smo lahko 1 leto doma... Lažje je pri 18 m., ko je otrok že bolj samostojen. Ampak če imaš fajn vzg., potem se da. Sem pa jaz kar nekaj časa hodila ponju po kosilu (sem šla zjutraj zgodaj v službo, v vrtec ju je pa peljal oči, priporočam to, če se lahko zmeniš za 4 urni delavnik mogoče vsaj na začetku). Je lažje za vse. Pa res naj jo na koncu uvaja oči. Bo vsem lažje:).

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Mislim, da bo, če je v veliki večini otrok. Obstaja en majčken % tistih, ki se ne navadijo, ker se pač ne ujamejo z vzg. ali jim kaj res ni, večina pa sprejme, da zdaj pač tako je in najdejo v tem dobre strani, vzljubijo vzg. itd... Lejla se je na začetku parkrat drla ko jesihar - ona je upornik - ne bo se dala brez boja . Potem pa je rada šla v vrtec (tudi zdaj gre rada). Je pa težko tako malega pustit, ko mu še ne moreš razložit in ko kar hlasta po tebi, ko ga prideš iskat. Kasneje te je vesel, ti pove, da te je pogrešal, ni pa več tistega, da te tako zelo rabi...


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Naša izkušnja je slaba. Ker pač ni bilo druge variante je moral v jasli z 11 meseci. Posledice so bile katastrofalne - za njegovo zdravje in posledično popolnoma zrušen imunski sistem. V dveh mesecih je bil prisoten 12 dni
Na srečo smo imeli srečo in našli krasno varuško.
Ko je v jasli šel ponovno pri 23 mesecih ni bilo več težav z zdravjem.
Drugih težav pa v bistvu nismo imeli - ni jokal, je zelo družaben in vedoželjen otrok. Tako da jaz zagovarjam varianto malo kasneje v jasli - pri nas zgolj zaradi zdravja!!!

Ta recept pri nas ni deloval. Ko odpove zdravje, tud ljubeča vzgojiteljica ne pomaga. Žal.

Zakaj pa ne? Saj je njena služba...  Mal heca, ampak - verjamem, da te po enem letu z otrokom doma in takih težavah z uvajanjem v vrtec, prime da bi dala odpoved. Jaz ne bi še tako hitro obupala, čeprav je bilo tudi meni na začetku kar malo hudo (samo moja se ni tako zelo drla, je pa že 2 leti stara...), zdaj je pa čisto zadovoljna v vrtcu.

Poskusi se zmeniti za polovični delovni čas, otrok bo sicer vseeno v vrtcu, ampak manj časa - to bo verjetno malo lažje sprejel? Naša pupa je bila od 11m pri varuški in malo pri babicah... je veliko lažje to sprejela, kot pa takoj odhod v vrtec za 8 ur . Upam, da se bo kmalu navadil in bo z veseljem hodil!