Lep pozdrav!

Imam 2 meseca staro dojenčico... rada bi, da (vsaj včasih) spi skupaj z nama v postelji vendar me je strah, da ji bom kaj naredila... imam debelo blazino, težak kovter... postelja ni "tavelika" zakonska... če jo objemam potem sem jaz nekako zvita in ne morem spat, če leži vmes med nama me je strah, da jo bo kdo od naju pomendral (predvsem , ki se obrača) itd...

kako spite skupaj z sproščeno (tako, da se tudi vi naspite in ne mislite non stop na možne nevarnosti) brez strahu, da mu boste kaj naredili? Ker mi vsi govorijo, da to ni varno me je samo še bolj strah...

hvala za vaše izkušnje in predloge...


_____________________________

Naj tvoje srce razposajeno zazvončklja,
kot mu je usojeno!

Lahko te pomirim, saj tudi mi spimo z  v isti postelji, ki prat tako ni zakonska (je le 120 cm široka). Spimo pa tako že s tretjim  . Jaz nisem nikoli imela strahu, da bi se na otroka vlegla ali da bi mu lahko z odejo ali vzglavnikom kaj naredila. Tudi moj se ni nikoli na otroka vlegel. Kaj ti pa drugi govorijo, pa ni vedno pametno poslušat. Najbolje se je sprostit, ne razmišljaj o tem kaj se lahko zgodi, ampak se lepo vleži zraven  in zaspi.

Jaz sem zdaj pri tretjem že tako lepo spala, da ko se je ponoči dojil, zjutraj sploh nisem vedela kolikokrat sma se dojila. Sicer sem se zbudila in ga pristavila, vendar sem verjetno to delala v polsnu, saj se nisem čisto vsega spomnila.