Prosim za kakšen nasvet, kakšne vaje naj delamo s punčko 4,5 let, ki ima motnje pozornosti. Hvala in lp

Za tako male mi na pamet trenutno pade samo igra spomin. Drugače je pa kar dosti tega, malo pobrskaj po netu.

"Vaje" lahko vpleteš v vsakdanjik... npr. ko dela kaj vsakdanjega, ji poskusi usmeriti pozornost na aktivnost, ki jo izvaja. Npr. če barva pobarvanko... naj gleda v pobarvanko, kjer barva... Poveš, da bo šla čez črto, če ne bo pozorna ipd.
Ali pa ko bereš zgodbico... Ko prebereš, potem jo kaj vprašaj v zvezi s slišanim. Ampak čist tko "ne-šolsko", nevsiljivo (npr.: A si slišala kaj se je zgodilo rački? Jooj... a si mogoče slišala kdo je prišel k rački na obisk? Kaj je že dobila za darilo? Kakšne barve je že bil balon? Super. Meni je ta barva všeč. Itd. itd. itd.-tko preko pogovora)...
Lahko se igrate in išče zaklad po tvojih navodilih, ki jih govoriš postopoma (npr. Pojdi do mize in vzemi list papirja. *naredi* Poglej na papir kaj je narisano in povej. *naredi* Pojdi do predmeta, ki je narisan na papirju. *naredi* Poberi predmet in ga nesi v predal, kjer je ponavadi spravljen. *naredi* V predalu je skrita vrečka. *naredi* ... in tako naprej, da pride do zaklada, ki pa je lahko bonbon, priljubljena pobarvanka itd.). Poleg tega ji poveš, da, če ne bo dobro poslušala, ne bo našla zaklada.
Za "papirnate vaje" pa je verjetno še malce premajhna... Lahko pa poskusiš, če ima voljo in veselje.
Npr. prevleče linijo, ki jo ti narišeš--npr. narišeš s flomastrom zvito "cesto" in sledi liniji z barvico od začetka do konca natančno. Ali pa med narisanimi rečmi poišče dve/tri/... enake. Lahko dela naloge "od pike do pike" (uri vidno pozornost).
Tudi s poslušanjem pravljic na CDju uriš pozornost (slušno), ampak bodi zraven in ji malce pomagaj, da ne bo "odletela".
Predvsem je fino, da pridobi pozornost, da bo pozorna na aktivnost, ki jo sama izvaja (npr. nizanje-gleda kaj dela, barvanje, risanje, sestavljanje kock/sestavljank...).
Potem pa seveda tudi, da je pozorna, ko dobi kakšno navodilo od tebe/drugega (to pa bo potrebovala v šoli).
Veliko uspeha želim. Rezultati in izboljšanje pa pri teh rečeh ni nikoli "hipno" in takojšnje... Je potrebno nekaj časa in včasih izzveni samo od sebe, ko otroček malce zraste. :)

_____________________________

Nejcko in Su hvala vama za ideje in nasvete! :)

Morda kakšna povezava za vaje za šoloobvezne otroke za 5. razred.

Hvala!

našega fanta smo nabolj umirili s tem, da je vedno ob meni ali vzgojiteljici na krilu sploh ob branju knjige in res se bolj umiri..pa čimveč takih aktivnosti kjer se bolj zamotijo ( tempera barve, lepljenje z lepilom,) pač vstrajate, da čas podaljšujete..ne ga pod prisilo držat pol ure pri eni stvari če ne zdrži ( menjat aktivnosti vmes ) .moj sin sprva sploh ni zdržal, da sma prebrala pol kitice pesmice, sedaj zdrži da prelistama celo otroško revijo in prebereva vse..vaje vaje.. je pa težko.. če pa imate punčko v vrtcu pa čimprej do socialne delavke in naj zrihtajo odločbo o usmerjanju.. tam pa ima 3 krat na teden ali pač koliko ji določijo specialnega pedagoga in druge strokove delavce in zelo pomaga.. takoj se vidi napredek naša dva imata oba dva odločbo o usmerjanju (deklica blago obliko celebralne paralize in tudi motnje pozornosti, fant pa motnje pozornosti in težke govorne motnje )

je kje kakšna mamica z izkušnjami glede motnje pozornosti pri 4,5 letniku?!
zaradi suma na aspergerjev sindrom sva pred letom pristala pri otroski psihologinji. na drugem obisku je bil sum ovrzen, po pol leta sva bila povabljena na kontrolni pregled.
otrok je uro in deset minut sedel na stolu in sodeloval (z obcasnimi momemnti neinteresa) in po tem casu sem jaz predlagala malo odmora. mulcu je vse skupaj ze ITAK dol padlo in od njega ni bilo nic vec.
da skrajsam: ja, mulc je nepotrpezljiv, ZELOOO nerad rise in ravno pri tem risanju je zacenjala omenjati usmerjanje specialnega pedagoga. vzgojiteljici bo poslala se nek vprasalnik, potem pa dalje.

zdaj pa takole: otroku bom pomagala, ce bo to potrebno! se mi pa zdi, da je dete pac tak karakter, v tapravih letih itd. ne morem se znebiti obcutka, da sami sebi delo iscejo-ce se grdo izrazim.
kako se obnasajo otroci, ki RES potrebujejo usmerjanje? kake so dnevne epizode takih otrok?! kje vse se ta pomankljivost izraza pri otroku?
mogoce se tole: psiholoska pomoc se meni ne zdi nic ponizevalnega, odvenega. sem pa res v dilemi, ce jo Elias potrebuje.

_____________________________

Elias je pridrvel k nam 11.05.2010 ob 11.07
11.05.2010 - 2070 g 45 cm
07.10.2011 - 9960 g 80 cm

imho - otroška meditacija je zelo fajn, ker se naučijo umirit in nazaj sfokusirat, ko so razpršeni ali zasanjani (mentalno). vsaj pri naši je to ful v pomoč, ker ona zna hud daydream furat.

Umirjena mama, umirjen in skoncentriran otrok.

Po mojem občutku se nek tvoj notranji nemir prenaša na njega. Ko boš umirila sebe (ne samo racionalizirala, kar počneš sedaj), ampak boš mirna in spokojna, se bo to tudi preneslo na fantka in bo znal svojo energeijo ne samo razmetavati, ampak tudi fokusirati na eno dejavnost. Tako te jaz doživljam, se pa lahko motim, da ne bo še kakšne dodatne napetosti .

_____________________________

Kvačkam.
In #štrikam#.

No, čisto vsega pa tudi ni mama kriva. Otroci so pač različni in z različno sposobnostjo koncentracije in pozornosti. Vsekakor nekateri zdravniki, psihologi pa tudi kakšne vzgojiteljice prehitro iščejo patologijo in potem pač najdejo nekaj, kar je lahko še vedno normalno ampak malo slabše od povprečja. Vsi imamo tudi takšna področja - morali bi videti mene pri gimnastiki:). Če dvomiš v oceno psihologinje in ti kot otrokova mama ocenjuješ stanje drugače, lahko še vedno poiščeš drugo, neodvisno mnenje.

Lp,
Dinax

kot receno, bom pocakala na mnenje vzgojiteljice(da izpolni vprasalnik), ker ce kdo, potem bo ona vedela, kam se "uvrsca" moje dete. je skozi njene roke slo kar lepo stevilo taksnih in drugacnih (letos se bo upokojila).
dopuscam moznost, da sem kot mama res pristranska-ampak otroka vidim kot nekoga, ki ne mara risanja in zlaganja kock.
npr. ko sva dobila takoj po rojstvu napotnico za FTH, mi je bilo jasno, da potrebuje pomoc(povecan misicni tonus), tale koncentracija pa... no, pocakala bom

_____________________________

Elias je pridrvel k nam 11.05.2010 ob 11.07
11.05.2010 - 2070 g 45 cm
07.10.2011 - 9960 g 80 cm

Poznam zelo umirjeno, skulirano mamico, ki ima otroka z ADHD. Že jaz postanem nervozna, ko gledam zraven, mamica pa vse tako mirno in počasi... Mamica je zadnja, ki je kriva, da je njen otrok takšen kot je. Bolj verjetno je, da karakter in motnje otroka vplivajo na to, ali je mamica umirjena ali na robu z živci.

m_o_ i ...jaz bi na tvojem mestu prisluhnila sebi in ne prehitro rinila k psihologom... naša je tudi že skoraj bila diagnosticirana za bogvkaj (sum na asperger, adhd...) in dokler sem poslušala, kaj vse dela "narobe" in katere značilnosti vseh teh diagnoz ima, sem tudi sama videla vse to v njej....Ko pa sem začela opazovati vse otroke v naši okolici in primerjala njihovo vedenje in vedenje svoje hčere (torej vedenje do vrstnikov, igra z vrstniki, reakcije na provokacije vrstnikov in še kaj) sem opazila, da naša niti slučajno ne odstopa v nobeni smeri. Je pač bolj sramežljiva, veliko prevč tuhta, kaj si bo kdo mislil, menj socialno spretna, ampak čisto ok. Problem je, ker živimo v družbi, kjer med otroci ni več normalne igre - vse je pogojeno z nekim tekmovanjem kdo je boljši, lepši, kdo ima boljše igrače in na posedovanju  - to je moje in ti se ne moreš igrati s tem...potem taki revčki, ki lepo vzgojeni in želijo deliti in jim je logično, da so do drugih dobri, vljudni, pravični, izpadejo kot neki čudaki in takšni, ki se v družbi ne znajdejo. Ampak ok... v glavnem prisluhni sebi, ti otroka najbolje poznaš.

ah, saj sem govorila z vzgojiteljico(sem prosila, ce me lahko poklice) in ji povedala, da bo z mojim dovoljenjem prejela vprašalnik in da je govora o morebitni potrebi po usmerjanju otroka. prosila sem jo, da ga izpolni cisto po svoji vesti in cisto mimogrede vprasala, kaj se njej zdi, glede na to, da gre letos v pokoj(torej nebroj let izkusenj z nebroj stevilom otrok). kot iz topa je vsekala: ah, kje pa, kaksno usmerjanje! otrok je bil sramezljiv in tih, ko pa "spozna" okolje, osebe..., ga pa nic ne ustavi.
skratka, kot sem predvidevala oz. VEDELA jaz.

vidis, jaz pa ravno obratno kot ti: otroka imam za povsem normalnega(ce lahko uporabim to besedo), me pa potem preganja, ce nisem mogoce malo prevec pristranska oz. custveno vpletena in da ne vidim povsem realne slike/da zavracam pomoc.
primerjave z njegovimi vrstniki se pa jaz izogibam od prvega leta dalje, ker mi je bilo grozno, ko so se ne enoletniki hodili, jaz pa se vedno vozicek potiskala-do otrokovega 17 meseca(pac omenjene tezave s tousom). takrat sem zavestno nehala primerjati, ker sem ugotovila, da to ni prav.

cakam na zapisnik oz. izvid, potem pa gospodicno poklicem in ji povem, da bomo zakljucili z nasimi srecanji

_____________________________

Elias je pridrvel k nam 11.05.2010 ob 11.07
11.05.2010 - 2070 g 45 cm
07.10.2011 - 9960 g 80 cm

Kdo govori o krivdi . Od kje takoj tako dojemanje?

Pravim, da otrok čuti mamino razpoloženje in če je v stanju nekoncentracije, ko bi najraje ušel od nečesa (konkretno risanja, ki mu ne leži), bo starševski impulz dojel kot - beži. Starš je nemiren in to se na otroka prenese in ga spodbudi ravno k tistemu ravnanju, ki ga ne bi želeli, niti mi niti on. Otrok si v tej situaciji ne želi uiti od mize, on želi biti dober in pohvaljen. Ampak sitaucije sam še ne obvlada in to, da se umirimo kot starši, je najbolj osnovni korak, da umirimo tudi njega, da se ne bo več počutil nemiren in da se bo lahko ponovno skoncentriral po pavzi. Skratka, kot pravi plakat - keep calm.

_____________________________

Kvačkam.
In #štrikam#.