Pozdravljeni

sem v zvezi, katera je zelo lepa in se super razumeva (skupaj sva okoli 8 mesecev) tudi težave rešujeva sproti, tako da ne prihaja do kakšnih zamer ali podobno. Res je da je moški mlašji od mene 8 let, star je 26 let, kar zaenkrat ni predstavljalo kakšnih ovir ali zelo različnih pogledov na svet. Zaključuje enega izmed dolgotrajnih študijev in v tem letu bo zaključil ter se zaposlil, najprej prakso, potem pa redno zaposlitev. Je zelo razgledan, duhovit, pozoren, zna se obrniti kadar je treba, dober prijatelj in ljubimec, vse v enem in seveda tak, kakršnega sem si sama vedno želela. Zaenkrat živi vsak po svoje in v let. letu se bom selila na svoje. Malo sem mu že omenila, da želim da je del te zgodbice. Kar je rekel je bilo, da je njegov cilj zaenkrat da doštudira in da dobi pripravništvo. Vse lepo in prav. Tudi jz še dodatno hodim v šolo in imam obveznosti še dobrih pol leta, potem pa se mi malo sprosti čas. O otroku se še nisva pogovarjala, ker sem bila pred njim v dolgi vezi, katere interesi so si bili zelo različni in vse skupaj ni bilo tako kot naj bi bilo in sem to misel seveda opustila. Ve pa, da si jih že počasi želim, ko se pogovarjam s kakšno mojo sovrstnico... Nekako pa sem opazila, da ko sem ga peljala domov, mi je rekel da ga naj kar odložim sredi ulice... Tudi če je na kosilu s starši me ne pokliče vpričo njih ampak mi mi polje sms, ali pa reče da me pokliče nazaj... Ima brata, ki je starejši od njega in živi že s punco, s katero se dobro poznava in večkrat se vsi zberejo in imajo skupno kosilo, ali pa praznovanje rojstnega dne,.... Tudi ko sem napeljala na to, da bi rada, da bi spoznal moje starše, ni nič rekel. Rekel je le to, da se mu to ne zdi pomembno za vezo. Jz mislim da ima to nek smisel, saj
nisem več najsnica da bi nekaj ovinkarila ali kaj pdb.. Nekako sem malo žalostna zaradi tega. Naj rečem še to, da tudi njegova mama je 7 let starejša od njegovega očeta. Rekel je da sta se z mamo pogovarjala o teh razlikah v letih in da kar je rekla je to da je ne moti le da sta starša imela z okolico in sprejemljivost okolice s starostjo v preteklosti težave.
Zanima me ali ima kdo podobne izkušnje ali kakšen nasvet zame. Hvala za vse.
LP

marinčica... ne bom preveč dolgovezila... jaz menim, da po 8 mesecih preveč pričakuješ od njega... res ni ne full mlad, ni pa tudi že toliko star, da bi imel jasno začrtane cilje v življenju, ti jih pač že imaš... ipak si stara 34 let in je čisto razumljivo, da razmišljaš o družini...

spoznavanje staršev... jaz sem mamo (oče je žal pokojen) in brata svojega moža (sva razlike 11 let, sem jaz tamala) spoznala šele po 4 letih... pa me to ni čisto nič motilo, pač sem kmalu ugotovila, da je človek, ki za zanj pomembne korake potrebuje čas...

glede razlik v letih... ja, v preteklosti je bilo že lahko tako, sedanjost je pa nekaj drugega, predvsem smo drugačni ljudje, bolj odprti... konec koncev je pa to vajina stvar ne od drugih, in se na mnjenje drugih glede tega nimaš kaj ozirat...

srečno, punca...

Razlika v starosti ni problem, star si toliko kot si zrel in obratno.

Meni se 8 mesecev za kakšen resen pogovor ne zdi tako malo. Ne v smislu, da bi od jutri naprej živela skupaj, ampak, da položita karte na mizo. Če prav razumem tvoj post, si želiš skupnega življenja in otrok, glede tvoje starosti niti ne moreš več kaj dosti odlašat. Korektno ga povprašaj glede tega v smislu, da je fer do tebe oz. do vaju ipd. in da ne upaš oz. planiraš preveč glede vajine prihodnosti in obratno.




_____________________________

Na svetu si, da gledaš sonce. Na svetu si, da greš za soncem. Na svetu si, da sam si sonce in da s sveta odganjaš - sence.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

januarja lani si pisala, da imaš pa 4 leta mlajšega... bi mogoče probala vezo s fantom - moškim tvoje starosti ali pa starejšim, če se ti kakšni problemi ponavljajo

Aja, pa moj je pri 26-h imel že 2.leti starega sina in 6.let zveze z mano, tako da ne moremo ravno rečti, da si skupaj s kakim poznim pubertetnikom ali pa mladim fantom.

Well....orenk preštudiraj DIPO! Bo lažje.

_____________________________

...and once you have tasted flight, you will walk the earth with your eyes turned skyward, for there you have been and there you long to return. -- Leonardo de Vinci
AMEN!