Naša pupa je stara 18 mesecev. Počasi se kažejo znaki prve trme, uveljavljanja svoje volje, nasprotovanja,....
Ko človek bere kake knjige,se mu zdi to čisto razumljivo, pa tudi kako bi reagirala takrat točno vem, ko se ti pa to zgodi v praksi, je pa drugače.

Kako naj reagiram?
Recimo zadnje čase vedno ko pridem po njo k varuški, noče it domov, se noče obut in oblečt, če pa rečem, da jaz grem pa cvili. Potem jo zagrabim in na silo oblečem. Najprej se buni, meče po tleh, nato je pa ok. Samo problem je ta, da sem noseča in jo težko dvigam, še posebej, ko se zatrmi in je težka 100 kil.

Ali obstajajo kakšne dobre knjige, ki bi staršem svetovale kaj v takih situacijah?

Jazz mislim, da pri tako majhnem otroku kkšno pregovarjanje ne zaleže. Enostavno ignoriraj njeno trmo in jo čimhitreje preobleči. Včasih pomaga tudi, če ti usme preusmerit pozornost s kakšno stvarjo.

pO MOJIH IZKUŠNJAH najbolj deluje preusmeritev pozornosti. Čist butaste fore, npr. tam zunaj je bil pa en mucek, a ga greva pogledat, ko ga ni (če se sploh še spomni) je pa pač že šel mičke lovit, ga bova jutri videli ipd.

Najprej poskusim s prepričevanjem, nato s preusmeritvijo pozornosti na to kaj bova počela. Če pa to ne zaleže pa zagrabim in odnesem. Pa mi je tudi to vedno bolj težko, ampak prosila ga pa ne bom celo večnost.

enako se obnaša naš mali. ampak pri njemu je to jeza, ker sem ga pustila v vrtcu. enostavno razume, da mora it v vrtec ni mu pa to v veselje. nekako sprijazni se in ko ga pridem iskat mi vrne vso jezo.

pomaga, če ne hitim, da mu pustim par minut, da se umiri, če mu ne ukazujem, če mu prinesem bonbonček, igračko, če ga stisnem. najslabše pa je, če postanem živčna, če se derem ipd.

_____________________________

iz malega zraste veliko

so že druge napisale nekaj nasvetov, jaz bi samo nekaj o preusmeritvi pozornosti - to je res fajn, če je otrok tak, da se "preusmeri".
Moja mama ni mogla verjeti, kako različna sta moj sin in moj nečak. Nečaku je vedno lahko preusmerila pozornost, ko je kaj trmaril, moj sinko pa je trmast do konca in vztraja pri svojem - ga ne premakneš.
Sem tudi jaz iskala kakršenkoli nasvet, kako se s tem spopasti. Knige ti ne bodo kaj dosti novega povedale. Me je pa pomirilo to, da so mi druge mamice, ki imajo podobno stare otroke povedale, da je bila pri njih to samo faza, ki se je potem počasi nehala ali omilila (mislim na metanje po tleh in podobno). Se mi zdi, da je zdaj, ko to že nekaj časa traja manj intenzivno in da počasi nehuje s tem. Je pa moj 4 mesece starejši.