Mamice, atiji prosim pomoč!

Našega skoraj triletnika in enoletnika uvajamo v vrtec.
Z enoletnikom nikakršnih problemov, z drugim pa veliki problemi.
Noče v vrtec in ko je tak se stalno histerično joka. Doma je bil z mano skoraj tri leta in to je verjetno posledica tega.
Kaj naj storim, vzgojiteljica je rekla, da naj ga kar pustim jutri za 4 ure. Danes se je jokal dve uri skos, dokler nisem prišla ponj.

Vzgojiteljica je rekla, da to lahko traja teden, dva, lahko tudi več mesecev. Naj ga dam raje tašči v varstvo.
Kaj naj storim?

Hvala vsem za pomoč

Meni se to ne zdi, da joka zaradi tega, ker je bil toliko casa s tabo doma, to je verjetno bolj odvisno od otroka. Moj sine je bil 4 leta doma v mama hotel ***** in ko sem ga peljala prvic v vrtec je stekel notri in ni imel casa niti mi dat poljubcek.
Kar se tice, ga izpisati ali ne, ne vem. Kaj pa bo v prvem razredu, ce bo tudi tako jokal ga ne mores dat kar tasci v oskrbo se naprej. Doma mu povej, da v vrtcu je samo dopoldne, da tam je lepo, bla bla.. in zjutraj ga objames, mu zazelis lep dopoldan v vrtcu in mu poves da ga prides ob tej in tej uri iskat. In potem gres, ne da zaradi njegove joka zacnejo teci solze se tebi in bo mali se bolj zalosten. Ce bi to v taki hudi obliki trajalo tja do novega leta pa lahko zacnes razmisljat kaj in kako. To je moje mnenje.

Sta otroka v isti skupini ali sta v ločenih? Mogoče starejši že pozna katerega od sovrstnikov, ki so v vrtcu?

Če je enoletnik miren, ga kar pusti v vrtcu za dlje časa in se posveti starejšemu. Vzemi si čas zanj in se z njim pogovori. Triletniki so res da še majhni, ampak se da z njimi že lepo pogovorit. Vprašaj ga, kaj ga moti, kaj ga skrbi. Naj ne čuti vrtca kot neke nuje, ki je zoprna, ki ga na silo trga od mame, ampak skupaj, počasi poiščita vse tiste dobre stvari, zaradi katerih mu bo odhod v vrtec zanimiv in ga bo z veseljem pričakoval. Niso vsi otroci enaki, nekateri rabijo več časa, da sprejmejo spremembe (in po treh letih v domačem varstvu to zagotovo je), tako da - poslušaj ga. In razloži mu, da ob določeni uri boš ti tam, v igralnici, in bosta skupaj šla domov. Potem se pa tega strogo drži, da bo imel neko sigurnost, neko malo zavedanje, da pa mama bo tam, saj sta tako dogovorjena. Če bo pa kak dan drugače, mu to že prej lepo razloži.

Tako da, pogovori se z njim, poslušaj ga in ne hiti. Če boš ti navdušena nad vrtcem in boš o njem veliko in lepo govorila, mogoče tudi s kako svojo anekdoto, se bo veselja počasi nalezel tudi on.

Po enem dnevu zadevo pustiš, da jo vzgojiteljica rešuje.
Čez en teden se pogovoriš z vzgojiteljico, kako pristopiti k zadevi.
Po enem mesecu poiščeš pomoč na RR, če še ne bo urejeno. ;)

Tvoj otrok je po 3 letih prvič dlje časa ločen od tebe. Razumljivo, da protestira.
Sploh če vidi, da se ti težko spoprijemaš s situacijo in že po prvem dnevu razmišljaš o izpisu.

Poslušaj vzgojiteljico, sprosti se, zaupaj, da je otrok v dobrih rokah in da se bo vse skupaj najverjetneje uredilo v nekaj dneh.
Če pa se ne bo, boš pa takrat iskala druge pristope, šele potem druge oblike varstva.

P.s.: Včasih pomaga k manj joka, tudi pri otrocih, ne samo pri mamah, če otroka v vrtec odda oče. ;)

Po enem dnevu ni se za zjokat..lahko bo imel do konca leta se krizo...priporocam knjigico misek tip noce v vrtec...super knjiga...moj je mel kar tezave z vstopom v vrtec sicer je bil mlajsi.ga imamo pa se vedno.samo jaz vztrajam ker v soli ne bo izgovorov.in me samo zjutraj testira,tam pa nikol.vedno se ima lepo.

meni se ne zdi da je to, da je bil doma 3 leta razlog za jok. moja je hotela v vrtec pri treh letih in mi je NI blo treba niti uvajat. imo je bolj karakter otroka in enim je to težje kot drugim. enim je čist ok doma do šole, ene se pa pač prej uvajal, "da se bo do šole navadil". do šestih let je pa še dolga doba in vse se bo še ful spremenilo, ko bo starejši; tako da mu utegne čez leto ali dve vrtec pasat (zdaj je pa kriza)..

jaz svetujem, da poslušaš otroka, če imaš možnost, da varstvo rešiš drugače (če ne, pa pač ne). jaz sem in mi ni žal. je pa res, da sem jaz nameravala imet pupo doma do šole, ampak ker je ona hotela v vrtec pri treh letih, sem jo vpisala.

Starejši je šel s 3 leti v vrtec in je bilo grozno, jok, jok in še enkrat jok in to dolgo časa, ne samo en ali dva tedna, šele tam po novem letu se je nekoliko unesel. Sicer je vzg. rekla, da je drama queen, ker ko je prišel v igralnico, je takoj nehal jokat in se je lepo vklopil in tudi sodeloval. Je pa bilo vsako novo šol. v septembru jok in prostestiranje, tudi zadnje leto v vrtcu je bil jok nekje do novembra, sicer ne več dretje, ker mu je bilo nerodno, je pa imel solzne oči in bi pred vrati zavlačeval tako da ga je moral mož na začetku dobesedno porinit v igralnico. Skratka, vrtca ni nikoli sprejel, nikoli ni hodil s takim veseljem kot nekateri otroci, pa čeprav je sodeloval pri vseh dejavnostih in si je tudi našel tam par dobrih prijateljev in tudi z vzg. se je razumel. Je pa zadnje leto ves čas govoril, da komaj čaka da gre v šolo. No, zdaj jo je končno dočakal. Tamali je pa tudi bil star 3 leta in ga trenutno uvajam v vrtec. Že včeraj, se pravi drugi dan, mi je rekel, da bo sam v vrtcu, da jaz naj kar grem v službo. Danes sem ga pustila 2 uri in je bilo brez težav. Če bi bilo po moje, bi ga pustila še malo dlje ampak vzg. ima bolj počasen način uvajanja. Skratka, otroci so si različni in, vsaj pri nas se je tako izkazalo, na sprejemanje vrtca ni vplivalo to, da sta bila do 3. leta doma. Smo imeli sicer možnost, da bi starejšega imeli še naprej doma ampak glede na njegov karakter vem, da je prav, da je hodil v vrtec, veliko je pridobil in vem, da se je imel fino, sploh zadnje leto.

< Sporočilo je popravil Katy78 -- 3.9.2015 10:46:38 >

Torej je delal dramo staršem, ne vzgojiteljicam.
Verjetno bi, če bi mu bilo tako grozno v vrtcu, tudi v oddelku protestiral.

Ja. In ja, vem, kakšno je mnenje dežurnih psihologinj na RR - krivi smo starši. Še dobro, da imam še enega otroka, ki mi dokazuje nasprotno.

A ta dela dramo v vrtcu, doma pa je brez pritožb?

Moji otroci se, če so z mano, z očetom ali z drugimi, obnašajo precej različno.
Bi si včasih upala trditi, da mi drugi (npr. vzgojiteljice, učiteljice) ne opisujejo mojih otrok.

Tudi moje izkušnje pri oddajanju/uvajanju otrok v vrtec so precej drugačne (beri: večja kriza na obeh straneh) kot, kadar je to počel oče, ki k takšnim ''ločitvam'' pristopi drugače.


Zdaj, kdo je v tej sitacijah ''bolj kriv'', pa ti ne znam razložit. Nisem psihologinja.
Sem le mama, ki na osnovi lastnih izkušenj skuša bolj realno razumeti, kaj se dogaja ob posameznih ''izbruhih''.

Mamice, kako dolgo je trajalo uvajanje vaših enoletnikov v vrtec? Kako hudo je bilo? Naša že dva tedna in pol joče in tuli in nikakor ne izgleda da bomo z oktobrom ostali cel delovnik ...
LEPO prosim za kak nasvet in vašo izkušnjo ...

Se tudi jaz priporočam, jutri nas čaka prvi dan

Pri nas je uvajanje trajalo teden dni. V drugem tednu je že spal v vrtcu in sedaj pravijo vzgojiteljice, da je vse OK. Praktično ne joče več, razen včasih zjutraj, ko ga predamo. A se na srečo hitro potolaži. Mogoče se mi starši preveč obremenjujemo s tem, da je otrokom težko in potem jim je še težje, če vidijo naš žalosten in zaskrbljen obraz. Sama si skušam nadeti nasmešek, ko se peljemo v vrtec in razlagati, kako se bo imel lepo in kaj bomo potem počeli skupaj, ko se spet vidimo. Če otrok malce joče, ko zapusti naše naročje, ni nič hudega, pomembno je, da se toiliko zbliža z vzgojiteljcami, da ga one uspejo hitro potolažiti in se potem lepo zaigra.