Tisti, ki ste to že dali skozi, kako so vaši otroci sprejeli prehod iz vrtca v šolo? Ste jih kaj pripravljali, uvajali...?

Veselili smo se skupaj. To je to.

Kakšne posebne priprave pa naj bi bile, ne razumem čisto dobro?

Mi smo se tudi skupaj veselili, veliko pogovarjali o novih prijateljih o tem kako je sedaj že veliko, ko gre v šolo in podobno. Moram reč, da ni bilo ničesar dramatičnega kljub temu, da je šel v šolo v drug kraj kot pa v vrtec je bilo vse o.k. Te pa ni potrebno biti ničar strah saj je začetek isti kot v vrtcu- veliko se igrajo in podobno.

Hodil je v vrtec, ki je čisto blizu šole. In tako sva vsak dan hodila mimo in je opazoval dogajanje in je komaj čakal, da gre v šolo. V zadnjem letu so z vrtcem šolo tudi večkrat obiskali, šli v razred in knjižnico. Nekih posebnih priprav nismo imeli. Seveda si je sam izbral šolske potrebščine in te zadeve, sodeloval pri zavijanju.... In to je to.
Izkušnje kažejo, da se z vstopom v šolo najbolj obremenjujeo mame. Otroci, sploh tisti, ki so že obiskovali vrtce, se na spremembo hitro privadijo, sploh če je v njihovem oddelku že kakšen prijatelječek iz vrtca. Mame pa so druga pesem. Točijo solzice in jamrajo že nekaj dni/tednov prej......... in podzavestno ustvarijo strah v otrocih - le kam gremo, a bo res tako hudo, konec otroštva in igre..............in ne vem kaj še vse.
Ne leti sicer to nate osebno, le spomnilo me je na vse travme, ki so jih doživljale moje kolegice in kar nekaj mamic v našem razredu.

sprostite se in uživajte zadnje dni pred šolo, prvi dan pa zakorakajte v šolo ponosno in z veseljem.

lp

Pa dobro no, to mora biti pa že malo omejena oseba, da to svojo stisko pokaće otroku. Prav veliko jih po moje ni takih, saj vsak hoče svojemu otroku dobro.

Pri nas sicer šole nismo prav ne vem koliko omenjali, ker se nam je zdelo, da je bolje tako, kar pa smo jo, pa smo jo seveda pozitivno. Ampak ni bilo fletno. Prve pol leta je bilo grozno, no, proti koncu sem mu mogla dat pa Daleron, ker je imel malo vročine, ker je bil tak jok, ko sem rekla, da bolje, da ne gre v šolo. Pri vas je vedno iz ene skrajnosti v drugo.

Nam so v šoli rekli naj jim ta prvi dan naredimo nekaj posebnega,npr,naj jim pripravimo oz. kupimo torto,ali peljemo na pizzo,

Šole smo se skupaj veselili, skupaj smo naročili zveske, knjige, torbico in nestrpno pričakovali paket s šolsko opremo. Tako je bilo pred dvema letoma pri starejšem in tako je tudi letos, ko gre mlajši v šolo. O šoli smo jim vedno govorili pozitivno, z možem si vzameva 1. septembra dopust zato, da naredimo otroku dan bolj poseben. Učiteljica jih je tudi enkrat v juniju prišla iskat in bila nekaj uric z njimi v razredu, izdelali so žabice saj bodo skupinica žabic. Da pa bi jaz kot mama nekaj jokala in zganjala paniko, ker moj otrok odrašča se mi zdi totalno mimo, kakšna solzica pa mi že kapne, ko jih vidim sedet prvi v šolskih klopeh pa ko še učiteljica kaj lepega pove.

Super, ste me potolažile.
Hodil je v vrtec, zdaj je pa doma, da ima še malo počitnic. Z uvajanjem v vrtec ni bilo problemov. Tako da bo šlo tudi tu zgleda gladko.
Verjetno se jaz bolj obremenjujem kot on.

Srečno!Nas še vse to čaka drugo leto.