Kako vam kaj gre uvajanje? Mi uvajamo enoletnika in imamo težave predvsem z urnikom. Vrtec naj bi obiskoval od 8h do 15h. Ampak on vstane ob 6.15h in je ob 9h že ful utrujen. Do zdaj je hodil spat dvakrat čez dan, dopoldne in popoldne, zvečer pa ob 20h. Tako nam je super štimalo. Zdaj pa seveda vse narobe. No, saj vem da se bo poštimalo s časom, ampak kaj lahko zdaj naredim? V vrtcu je zelo utrujen, ker ne more zdržat do kosila, potem noče nič pojest ker je preveč pod stresom. Da bi ga dali spat tam pred kosilom ne rata, ker je preveč đumbusa, saj vsi jokajo. Mah obupno je. Kakšen nasvet, izkušnja? Kaj lahko naredim da bo lažje zamenjal urnik? Rada bi, da bi zjutraj spal do 7.15h da bi zdržal do kosila in potem samo enkrat na dan spal... Zdi se mi da če ne bi bil tako zaspan, bi se lažje uvajal ker bi ga vsaj zanimale igračke itd. saj je drugače precej "pogumen" in ni zelo prilepljen name... Kakšne izkušnje, nasvet?

Hm, da bi vstajal kasneje? Če ti rata, prosim, povej kako ti je uspelo. Nam namreč ni ne pri prvem ne pri drugem. Vstajata od nekdaj ob šestih (če imamo srečo včasih ob vikendih kateremu znese do pol sedmih, sicer pa ob delavnikih itak vstajamo takrat). Spat sta oba hodila dvakrat dnevno, ko pa se je približeval čas vrtca, pa smo začeli prestavljati tisti dopoldanski počitek na čim kasneje oz. ga potem na koncu ukinili ter se prilagodili urniku v vrtcu. Kljub temu pa je bil mlajši v vrtcu (takrat komaj dobro enoletnik) vedno precej utrujen in je komaj zdržal do kosila. Bil pa je v skupini tudi en fantek, ki je še dolgo časa spal pred kosilom (ki so ga tudi prestavili za pol ure - tako so jedli že ob 11:15 oz. nekje do 11:30, ker je bila večina otrok čisto preveč utrujena, da bi zdržala dlje). Skratka - predlagajte, da je kosilo malo bolj zgodaj, otroci pa se bodo kmalu tudi sami privadili na tak tempo. V začetku pa je itak precej naporno za otroke (in starše), ker je toliko dogajanja. Naša dva sta tako prvi mesec ali dva doma po vrtcu oddremala še kakšno urico (no, bi še več, ampak potem zvečer ne bi zaspala do enajstih).

< Sporočilo je popravil zaspancek1 -- 6.9.2012 9:46:51 >

Pri nas so za čas uvajanja prestavili kosilo na 10:45 na začetku počasi, mislim da jutri bo ob 11:00 in potem nekje v oktobru naj bi šele prišli do 11:30. To je v našem vrtcu tudi čas koslia za prvo starostno obdobje.
Je pa težava mi smo že med poletjem začeli ga dajat spat med 11:30-12:00 pa mi sedaj ko greva iz uvajanja tudi zaspi v avtu. Vstane zgodaj takrat kot jaz to je malo čez 6h. Danes je bil že pri zajtrku nekaj utrujen pa ga je dala kar malo ležat potem pa je sam po 5 min vstal.

September je napoten za otroke in starše, za vzgojitelije pa tudi potem oktober je pa že bolje. Smo pa mi na ruditeljskem gledali en fulemček iz prejšnih let prvo leto v vrtcu pa so nekateri še potem ko je bilo že konec uvajanja in so šli na sprehod zaspali v vozičkih. So vzgojitelji prilagodljivi in znajdlivi otroci se pa sčasoma navadijo.

Uvajanje enoletnega otroka v vrtec ni enostavno tko za otroka, kot za vzgojiteljice. Sam zakaj za vraga ga nisi poizkusila navadit na približen ritem, ki bo v vrtcu že prej. Sej otrok ni robot, da bo na gumb nehal spat dvakrat dnevno. Počasi bi mu začela zamikati dopoldansko spanje na uro po vrtčevskem kosilu in ga do vrtca popolnoma ukinila. Trenutno ne moreš narediti nič. Dokler se ti in otrok ne navadite na nov način življenja bo kaos.

kalbo, saj sem probala spremenit njegov ritem in premikat dopoldansko spanje. In mi je kak teden uspevalo da je hodil recimo dopoldne spat ob 11h. Ampak je spal samo eno urco in potem okrog 15h je moral še enkrat spat, za urco in pol. Torej spet narobe. Stvar je tudi v tem, da se doma nikoli ne utrudi tako zelo kot v vrtcu, tam je ful bolj aktiven, doživlja toliko novih stvari in postane prej utrujen. Pa sem probala da ko odspi tisto urco ob 11h, ga takoj malo nosim da potegne in oddrema vsaj še pol urce, pa da potem do večera zdrži s tem enim spancem. Pa spet ni bilo prav, ker se mu je v parih dneh potem tako nabralo nespanje, da je bil samo še bolj siten. Pa še to je, da kakšno noč dobro prespi, kakšno noč pa se zbuja in seveda takrat je itak bolj zaspan. V glavnem, ni tko preprosto.
Skratka, ne msili da nisem probala. Res ni robot. Pa hvala za spodbudo.

Ja luba duša, kakšno vzpodbudo ti naj pa dam. Lahko ti povem samo to, da bo minilo, otroku ne bo nič hudega in v vrtcu se bo mel fino. Saj je šele četrti dan. čez en mesec bo vse bolje. Vem in zavedam se, da ni lahko, sej bo.
In tud jest sem imel enkrat prvega otroka v varstvu in tud men se je enkrat prvi otrok metal po tleh zaradi tega, ker je za njim prišlo, ko je dobil sestrico, tud men je prvi otrok padel po štengah pa sem mislil, da se mi bo zmešalo od hudega, pa mine in pri tretjem se sploh ne sekiraš več. in zanimivo je, da se on tud ne.

Pa prosim, če se zavedaš, da je moj ton tak kakršen je dobronameren.

< Sporočilo je popravil kalbo -- 6.9.2012 14:33:48 >

No vidiš, to je že bolj prijazno od tebe
Sicer pa, to je moj drugi otrok. Bi me mogu videt pri prvem!!

Še ena mama, pa tudi vzgojiteljica v jaslih se javljam.
Tudi meni pri prvem sinu ni udpelo zamahnit s čarobno palico, tako da jim je zaspal pred kosilom, potem pa je glodal sadje, kruh in jogurt, kar so dobili za popoldansko malico. Ob 15.30 zaspan za zadet.

V glavnem, v roku 3 tednov se je zelooo stabiliziralo, sicer je še rabil kratek popoldanski spanec, je pa v vrtcu zdržal do kosila.
Ja, pa doma sem se 2 meseca prej še trudila, da bi ujela vrtčevski ritem, pa ni in ni šlo.

No, tadrugi frajer moj je pa imel od štarta bolš ritem, da je zdržal do kosila in potem šibal v enem kosu.

No, sama pa v vrtcu opažam, da malčki nekje do 11. meseca, nekateri tudi do 14. ful rabijo še počitek 2x dnevno. Mi2 s kolegico to rešujeva tako, da /priznam, imamo srečo, smo na enoti/ pokrijeva vročo hrano v termoportu in otročku dava jesti takoj ko se zbudi.
V glavnem nobeno dete ne pošljeva domov lačno.

Vem, da vsepovsod ne gre, da bi šparali hrano in iz moje izkušnje pri mojima sinovoma te lahko samo potolažim, da bodi strpna, poskušaj se minimalno nervirat. Če zaspi, pa naj spi, pa imej kakšno juhico doma in mu pozneje ponudi...
Vse bo šlo, mami, čez par mesecev boš kar pozabila, da ti gre zdaj s tem urnikom vse tako navskriž.

Doma nahrani svojega Sončka s tisto domačo juhico, pa hajd na sončka v naravo.

SREČNO!!!

Ah ja, pa moja lumpa sta tudi oba ob 6ih vstajala in sem poskušala vse živo, da bi spala dlje, pa ni in ni šlo.

Tolažba: preide, ko je pa večji pa spi dlje.

In mami čaka, da bosta stara 15 let in da bog dal spala do 12ih, mami pa zraven za vse neprespane noči nazaj.

Verjamem, da je težko in ne veš kaj bi naredila, da bi bilo bolje...Vendar ti predlagam, da se malo zamisliš, ter si predstavljaš kako je to, če imaš sedajle v začetku vrtč. leta v skupini 12 takšnih otročkov z razmajanim bioritmom, ki se jim spi v času kosila, smeje med počitkom in joka celo dopoldne...In če pomisliš, da morata vse to poštimati le dve osebi, mislim, da ti še nisi v tako grozni situaciji...K sreči so nekateri starši bolj odgovorni, realni...pametni, saj se res angažirajo in otroka pripravijo na vstop v vrtec.Se v vsem strinjam s Kalbom...ne vem zakaj nisi bolj vztrajala pri spremembi spanja še v času pred vrtcem.Že prej si dobro vedela, da bo v vrtcu otroček moral skozi to in bi mu s tem, ko bi vztrajala in ga že prej nekoliko navadila na vrteški ritem precej olajšala vso zadevo. Seveda se bo navadil...tudi ti se boš... vendar bi se to dalo veliko prijetneje in lažje, če bi se prej na to mislilo...sicer pa je po toči zvoniti prepozno...Zagotovo bo rabil še nekaj časa, potem pa bodo stvari padle v vrteške kolesnice...
Drugače mi je pa hudo, ko berem, kako nekateri jemlete določene zadeve čisto za samoumevne...čisto normalno se nekaterim zdi, da ker se vašemu in še nekaterim drugim otrokom v času kosila že preveč spi, kosilo na simpl prestavimo za eno uro...To niti pod razno ne gre kar tako...V našem vrtcu, kjer je sedem skupin, dobimo kosilo iz centralne kuhinje...poleg nas oskrbujejo še 9 enot in niti pod razno si ne more vsaka enota izmišljevat kdaj bi imela kosilo...To se mogoče da v privat varstvih ali mini vrtcih, v velikih vrtcih kot je naš, pa to nikakor ne gre skozi...Kot sem na eni drugi temi malo prej komentirala...starši od vrtca in zaposlenih pričakujejo daleč preveč zadev, ki so v bistvu na roditeljski grbi in ne vzgojiteljski...mislim, da bi bilo uvajanje za vse lažje, če bi vsak po svoje, vzgojitelj in starši naredil vse, da bi otrok začel čim lažje obiskovati vrtec.... Uvajanje niti pod razno ni stanje na pragu, med tem ko ti vzg. vleče otroka z naročja, temveč še veliko drugega....
Mogoče se ti zdim nekoliko pikra...priznam...zadnje dni se vlečem domov kot cunja...psihično in fizično na tleh, pa še vedno iz srca rada opravljam svoje delo....danes sem naprimer skoraj dve uri nosila enajstmesečno deklico po garderobi sem in tja, ker bi mi drugače z jokom zbudila celo skupino...dete je bilo zaspano za znoret, vendar revčka ni mogla zaspati in ni mogla, ker jo je vse do danes mamica uspavala ob prsih...Ko sem jo vprašala, zakaj je ni poskušala navaditi drugače, če je vedela, da bo morala v vrtec, pa je rekla, da ni imela srca, da bi jo odstavila in da je vedela , da bomo to uredile me...mislim človek bi se zjokal...otrok ves zaripel, zaspan, resnično ubog...jaz pa vsa prepotena in zdelana...ko sem po kakšni urici poklicala mamico je rekla, da se ji smili, samo da ne more priti po njo, ker ima delo in da se bo že navadila...toliko o nesebični materinski ljubezni in o mamicah, ki kao nimajo srca...

Mene tud skrbi kako bo konec septembra, ko se bova uvajala. Pa sva zelo lepo ujela vrtčevski ritem, zajtrkujeva ob osmih, vmes pomalicava in ob 11.30 imava kosilo, takoj po kosilu sledi spanje. Ampak problem je v tem, da zdaj vstaneva ob 7.30, ko bo šel v vrtec bo treba vstat pa malo pred šesto zjutraj. In res upam, da ga to ne bo preveč zmedlo in da bo lahko vseeno zdržal do kosila. Najbolje da se zdaj lotim še bolj zgodnjega vstajanja, da bova čisto pripravljena.

Ja pazite to pri uvajanju. Moj triletni mulc (najmlajši) je šel danes petič v vrtec. Že prvi dan me sploh ni šljivil in je samozavestno in neprizadeto zakorakal not, že naslednji dan je bil ko da je tam že par let. Več težav je imela njegova sestrica, ki je po materinsko mislila, da mora pazit nanj. Sta namreč v isti skupini.
No in včeraj je lepo izvedel svoj triki shot na mladi neizkušeni vzgojiteljici polni vseh možnih teorij s svojim značilnim " mene lulat" ko je treba bit kjerkoli pri miru. Dvakrat ga je spustila iz ležalnika, tretjič ne. Mislite, da se je sekiral, ne, lepo se je polulal v hlače na ležalnik povsem neprizadeto. Pa ga vprašam zakaj se je polulal, pa neprizadeto reče: "sem rekel, da glem na klnisce, pa me ni pustile, pa sem se na ležalnik". Si ga mulota kar predstavljam, kako jo je neprizadeto in nepremično gledal v oči, ko je preoblačla postlo pa njega pa mu govorila, da je treba v stranišče lulat, češ, sej sm ti rekel, da moram it, zdej pa maš. Takle mamo pri nas.
Seveda je sledila pridiga, da ga ni pustila zato, ker si je prej dvakrat izmislil, če bo pa to upošteval pa pri tem mulcu enostavno ne vem. Takle mamo, vem pa, da pri njem ne bo dosegla nič brez razmišljanja in instinkta. Tadruga prav tako mlada, sam dosti bolj z glavo in srcem pri stvari ga je uštekala prvi dan in ga točno pravi čas kaznovala. Prenesel je užaljeno, vendar neprizadeto :)

< Sporočilo je popravil kalbo -- 7.9.2012 10:07:13 >

Ja pelin, tale zadnji primer ni da ona nebi mela srca, ni mela jajc to nardit, pa je preložila nate.

Naj se jaz dodam svoje mnenej, tudi moj sin je sel v vrtec z dobrim letom, vendar je bila pri nas zadeva ravno obratna, midva sva imela ritem zajtrk ob osmih , kosilo ob 12 nato spanje in je bilo vse super .  Nato pa so se v našem vrtcu odločili, da morajo vsi otroci imeti kosilo po 12 uri, prej so najmlajši jedli ob 11.15, ker pa je naša skupina bila res samo najmlajši,so vzgojiteljice izbrale drugo taktiko, zajtrk so imeli ob 8.00, potem so se igrali sli ven nato je sledila malica in ob 11.00 so sli počivat, ko so se zbudili so imeli kosilo, to je bilo okoli 13 ure. In naj povem, da je to super  res, ko sem ga prišla iskat je bil vedno dobre volje nikoli ni bil tecen (kader je lačen je tečen za z..   ) in vsi otroci so se takega ritme zelo hitro navadili in tudi kosilo sedaj otroci veliko več pojedo kot prej ko so bili ze tecni, zaspani in normalno tudi jes niso mogli.
Drugače pa ne sekiraj se preveč slej ko prej se bo navadil

Saj se mi je zdelo da bo ta tema izpadla narobe. Mišljena je bila bolj kot klepet za mamice ki uvajamo enoletnike, da bi pač malo podebatirale kako nam gre, koliko otroci jočejo in kako so se že navadili...itd. Pa je na žalost izpadlo kot da pričakujem čarobno palico od koga. Sicer pa se itak skoraj pri vsaki temi to zgodi. Vsak jemlje napisane besede malo po svoje.

pelin, žal mi je za tole deklico ki jo opisuješ, da ima tako krut začetek vrtca, žalostno je. Ampak ne meči mene v ta koš. Urnik tamalega se trudim spremeniti in nama počasi tudi uspeva (danes je spal do 7h, zagotovo bo zdržal do kosila), odstavljen je bil 3 mesece nazaj, v varstvu je bil že pri nekaj osebah, zaspi in spi v svoji posteljici, poje in popije vse kar dobi, in je nasploh neproblematičen. Je pa zelo živahen ima rad svoj ustaljen ritem. Tako priden je. Mislim da bo čez kak teden že zelo užival v vrtcu. Vzgojiteljici sta super in ju občudujem, zelo cenim njun trud in ju tudi naglas pohvalim. Vedno vprašam kaj lahko še naredim, vzela sem si cel teden dopusta (čeprav mi ga je že zmanjkalo in bom morala kasneje oddelat nadure), še cel mesec bom delala samo po 4 ure, samo zato da nam bo nov vsakdan stekel gladko. Če misliš da bi lahko še kaj naredila, mi povej.

O tem kako otroka pripraviti na to, da bo moral biti brez mame, bi pa lahko razpravljali na dolgo. Prepričana sem, da dolgo dojenje nima prav dosti veze s tem. Odvisno je bolj od tega, kako zaupljiv in kako "varno navezan" je otrok.




< Sporočilo je popravil manna -- 7.9.2012 10:27:02 >

Poizkusi kako pikro ne vzet tako presneto osebno, ampak poizkusi iz nje potegnit najboljše, kar lahko. Konec koncev je to le forum. Otrok v vrtec pa ne uvajajo samo mamice in ne vem kaj za vraga je narobe, če to naredi foter. po mojih izkušnjah je celo bolje, če to naredi oče, ker ni tako zelo čustveno vpleten v vse skupaj.

Jaz sem vedno probala prej prilagodit urnik vrtčevskemu, še predno sta šli v vrtec in isto bom naredila zdaj, ko bo mali moral v vrtec. Da je vsaj urnik isti, če se že vse ostalo spremeni... Kar lahko ti narediš, je, da ga poizkušaš dat zvečer kasneje spat, da bo zjutraj dlje spal - to bi najbolj pomagalo. Mogoče ga probaš dat spat popoldne, da bo spal v vrtcu in še 1x popoldne namesto 2x dopoldne. Malo boš crknjena, če bo otrok hodil pozno spat (če ti je v uteho: ne boš edina;), ampak bo pa manj jokal...

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Tako so tudi pri nas delali, samo mala je prišla šele januarja, ko so meli že kosilo kasneje. Ampak je pomagalo baje.

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

ma, ni narobe, pač bi spal v vrtcu na začetku manj (verjetno niti ne, ker bi bil crknjen od vsega). Samo pri tem vztrajat. A

Aja, kaj še lahko narediš? Držiš tak ritem tudi čez vikend! Čeprav bo težko: zamoti ga, da bo zaspal šele ob 11h recimo. Pa premikaj čim bolj proti vrtčevskemu.
Aja, pa še nekaj lahko narediš: lahko se probaš zmenit v službi, če se da, pa oči tudi, da hodita recimo 2 tedna takoj po kosilu ponj - tako bo mali po kosilu lahko mirno spal, ker bo vedel, da ej pri vama in bo mogoče bolj odspal in si bolj odpočil in bo drugi dan lažje. Jaz sem šibala nekaj časa (kak mesec) po kosilu ponju (sem delala polovično in ju je oči oddal v vrtcu, jaz sem šla pa že prej v službo, da sem ju lahko prišla prej iskat - sem bila koma takrat, ampak je pa šlo zato lažje - mislim z manj joka:).

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Ufa, pelin, ta je pa huda! Jaz sem jim povedala, da me lahko pokličejo kadarkoli in en od naju bo že priletel. Ker bi rada, da tudi otrok ve, da če bo prehudo, pa prideva - Ronji je neskončno pomagal točno ta stavek, čeprav so mi ga vzg. zelo odsvetovale, češ da bo izkoriščala. NIkoli ni, je pa potem veliko rajši šla v vrtec - ker je vedela, da če ji bo ful hudo, pa ima backup. Sama sem ista: če mi rečeš, če bo prehudo, maš pa tole, pa bo boljš, bom zdržala več in ne bom sploh tistega vzela (recimo analgetikov pri porodu;). Vzgojiteljice so se mi vedno režale, ko sem prišla vsa premočena (sem z biciklom, pozimi je pa mokro;) po otroka, češ, kako se mi mudi . Ampak se jim je vedno tudi dobro zdelo. Meni se zdi boljše, da otroku ni treba 2-3 ure tulit v vrtcu, zanj in za vzg. in se mi zdi, da tega niti ne izkoriščajo.

Odstavila tamale nisem, pa je to ni motilo, ker nikoli ni pričakovala zize od koga drugega kot od mene - ko sem prišla po kosilu ponjo, se je takoj podojila, pa je bilo. POtem ko je pa vmes še zaspala, pa je bila to prva stvar, ko sem priša po spanju. Tako da ni nujno dojenje problem. Meni se zdi bolj narobe odstavit otroka tik predno gre ali takoj potem, ko gre v vrtec, da ima dva šoka hkrati. Tamali je dojenje kar pomagalo tudi zaradi bolezni... Kar je pelni rekla, je bilo, da bi morala mamica poizkusit uspavat dete drugače kot samo z dojenjem.

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Ja , Kalbo zna včasih veliko bolje povedati bistvo kot zasekirane mamice in znervirane vzgojiteljice...Odprtih rok bi ga vzeli k nam v skoraj izključno ženski kolektiv, saj je velikokrat tipičen dokaz, da moški nemalkorat zelo dobro vozijo vzgojo, samo če hočejo oz. če jim ženske pustimo.... ....
Drugače pa...Manna mislim, da ti zaradi svoje ostrine dolgujem opravičilo, čeprav ni vse letelo nate...Moj ima navado reči, da so septembri pri nas doma kot sredi ofenzive...mulčki začnejo s šolo in so še lep čas počitniško razštelani, jaz pa vsaj pol meseca hodim domov kot zombi in sikam naokrog...Potem mi ponavadi pomaga da kolesarim ali plavam kot zmešana, če pa odpade oboje, pa visim tule in se ralaksiram s strupenimi komentarji ...tako kot se ti verjetno tudi po svoje....
Skratka...še vedno sem sicer mnenja , da se da na vrtec res kar precej pripraviti pred vstopom, mi pa vseeno v tvojem primeru ni jasno, zakaj v vrtcu tvojega sina ne dajo spat že po zajtrku oz. vmes med zajtrkom in kosilom, če je revež pokonci že od šestih zjutraj...To je pri nas vakodnevna praksa, ki se izvaja celo leto....imamo namreč kar precej malčkov, ki so v vrtcu že pred šesto ( starši se pač daleč vozijo v službo) in niti pod razno ne moreš pričakovati, da bo takšen otrok lahko pokonci do kosila...Seveda je treba temu prilagoditi cel ritem skupine , vendar se vse da če se hoče....Pri nas se ponavadi da te škrate spat takoj po zajtrku, z ostalimi pa se igramo kaj bolj umirjenega (potekajo likovne dejavnosti, crkljanje v ljubkovalnem kotičku, knjižni kotiček, ...), ko se zaspanci zbudijo, je na vrsti sadna malica, potem pa šibamo ven ali v telovadnico...
V bistvu se ponavadi pri novincih skoraj vedno pojavijo problemi pri hranjenju ali pri spanju, saj otroci pač najbolj pogrešajo ljubljeno osebo kadar so lačni oz. zaspani....Pa se ponavadi vse s časom uredi...oz. otroci se velikokrat prej navadijo na ritem vrtca, kot pa njihovi starši....Ronja ti je dala nekaj dobrih nasvetov, prav tako pa tudi Kalbo s svojo anekdoto, ki je kot izrezek iz našega vsakdana...Prav nasmejala sem se, ker si vse skupaj v živo predstavljam, saj se tudi sama velikokrat počutim kot da je vsak dan 1. april.Tolikokrat kot so tile mulčki mene peljali na gumico me ni še nihče...Včasih pač izpadeš zaradi vseh teh nedolžnih očk in malih bučk največji naivac...spet drugič pa se raje malo narediš, da ne opaziš da te vlečejo za nos...tako je svet lepši in otroci dobijo občutek, da ni vedno vse po tvoje...
Drugače pa...jaz in naša enajstmesečna biba sva danes zmagali na celi črti...obe sva zlezli na ležalnik , se stisnili skupaj in po desetih minutah je nekdo brez joka lepo zaspal...pa to nisem bila jaz ....po celem tednu agonije, je to lep zaključek...očitno napredujemo...
Upam da tudi vsi ostali novinci...tudi tvoj Manna...

Hvala za nasvete.
ronja, tudi če popoldne oddrema še eno urco in gre kasneje spat, recimo med 21 in 22h, zjutraj še vedno vstane ob 6h. In ko vstane, hoče akcijo, lazi naokoli, klepeta, se igra in protestira...tko da se ga sploh ne da prepričat da bi vsaj še 15 minut počival S tem da ponoči itak najmanj 3x vstane, jamra, ploska, klepeta,...očitno sanja al kajvem. Ga bom pa še cel mesec hodila iskat po kosilu - to vsekakor. Sem si zrihtala 4 urni delavnik za nekaj časa.
Med vikendom smo sicer trenirali vrtčevski urnik, ampak revež okrog 9h dopoldne omaga, pa tud če ga animiraš do onemoglosti! Tko da sem mu dovolila da oddrema 15 minut (tudi v vrtcu pravijo naj kar oddrema kakšnih 15 minut, da je potem boljše). Ima pa drugače že kar rad svoji vzgojiteljici, se jim takoj lepo posmeje in se stisne k njima. Šele potem ko vidi mene odhajati proti vratom, zajoka. Ampak bo že, saj je korenjak.

Poznam, mam 2 taki (samo da ne oddremata urce popoldne, samo nič ne spita, no, saj mali je isti, samo da ma drug ritem ). POmagalo bo, če se zjutraj crkljaš z njim - da ni takoj akcija, ampak da delata skup kaj umirjenega, mu prebereš knjigico (to majo vsi radi), se malo pocrkljata, mu poveš pravljico, zapojeta pesmico... Da še malo počiva, skratka. Ali pa da je to predno ga pelješ v vrtec, recimo, da se malo spočije prej.

pelin, čestitam za malo škratico in da nisi bila ti tista, ki je zaspala (lubiju to nikoli ne rata - če ju on uspava, moram vedno prit njega budit - vedno zaspi prvi )

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

ja tole uvajanje zna biti naporno, včasih za starše še bolj kot za otroke. Jaz sem svojega navajala na vrtčevski urnik že od 10 meseca, v vrtec je šel pa pri 14 m. Počasi sem zamikala uro po 15 - 20 minut, za take stavri se pri tamalih res veliko časa porabi in nič ne gre na horuk. Tudi hrano sem poskušala čimbolj prilagoditi vrtčevski, vztrajala sem, da je sam, le občasno sem pomagala in tamal je pri 12 m jedel sam vse, vključno z juho, ki jo je seveda pridno polivala tudi po slinčku. Res se mi zdi, da lahko starši kar veliko naredimo, da otroku vsaj osnovne stvari olajšamo v vrtcu.
S spanjem pa vseeno ni tako enostavno. Mislim, da večina 11 mesečnikov še ne zmore od 6ih do 11.30 ali celo 12.00 zdržati pokonci in potem še kosilo pojesti, predvsem v vrtcu kjer se toliko dogaja. Moja nečakinja je imela isto težavo in v bistvu prvi mesec mislim, da ni pojedla niti enega kosila, potem se je počasi stvar uredila, lepo je jedla z ostalimi, še rajši in več kot doma
Naš se je vrnil po 4 mesecih v vrtec, to pa je drama, da se reče . najprej sploh ni hotel nč jesti, ker je očitno gladovno štrajkal, zdej po 14 dneh že je, skos je z dudo letal okol, ki je doma praktično več ne opazi....mah skoraj huje je kot lani. Ampak gre na bolje, počasi in z njegovim flegma tempom.