Pozdravljene mamice!

No, pa sem tudi sama končno postala mamica itak imam sedaj najraje na svetu to malo štruco.
Ampak vseeno to ni moje najsrečnejše obdobje... In tega me je kar malo sram, oz., sem razočarana sama nad sabo.

Gre namreč za to, da sem sedaj mamica skoraj 2 tedne stare pupi. Rodila se je s CR. Ampak sem se s tem že sprijaznila...najprej mi je bilo ztradi tega kar malo hudo, ker je nisem takoj dobila v svoj naročje in ker nama dojenje ni takoj steklo.

Težava ki jo imam sedaj je to, da so mi že v P ugotovili da imam hudo obliko slabokrvnosti. Kljub zdravilom, je bila kri vsak dan slabša. Tako da zdaj jem tablete za izboljšanje, to je pa to. Ampak kaj, ko se js vsak dan počutim slabše. Partner je še doma, ker js za kaj drugega kot previjanje in dojenje nisem sposobna  in najbolj me je strah, da se moje počutje nebo nikoli izboljšalo...tako da imam občutek da sem že tako fizično tudi psihično zelo uničena.

Zanima me, če je šla še katera skozi to? Kdaj je postalo kaj boljše? Partner je res super in mi zelo pomaga, ampak nočem ga več obremenjevat...želim si da bi šel že lahko v službo in da bi zaživeli "normalno" družinsko življenje. Koliko časa po porodu je torej še normalno da si kot cunja? Koliko časa traja da se postaviš nazaj na noge? Ker večina punc ki jih js poznam so že par dni po porodu ko rožice, js pa takole


Kakršnih koli besed bom zelo vesela

6 tednov pri normalni nosečnosti, 3 mesece, če si imela CR - je normalen čas za okrevanje. Torej ne naprezaj se in ne delaj se, da si supermama.

_____________________________

Mama štirih deklic in 5ra

Rodila sem normalno-sva pa imeli zastoj na medeničnem dnu. Porod je trajal 9 ur. 8 tednov po porodu sem imela pregled pri ginekologinji, kjer so me ona in sestre fejst okregale, da izgledam totalno izmučena in da naj za malo skrbi nekdo drug, ker se bom tako čist izčrpala. Pa sem še do 2 dni pred porodom prekolesarila 50 km dnevno.Kri sem imela super....

Torej, kar hočem povedat je, da v bistvu nisem imela nobenih zdravstvenih težav, pa sem okrevala šele ene 3 mesece po porodu. Če si slabokrvna bo seveda trajalo dlje kot pri tistih, ki praviš da izgledajo kot rožice. Zato-počivaj in se ne sekiraj če nisi kot pušeljc.Tudi takšna še boš. Sploh pa dojenje in previjanje od mamice ravno tako zahteva veliko energije.

Pa vse dobro ti želim....

Tudi jaz sem imela nepričakovano CR. Nisem bila nič slabokrvna, vseeno pa sem se najmanj 4 tedne počutila kot cunja. Vse kar sem delala je dojila, spala in jedla. Bolel me je trebuh, v vratu me je zategovalo, vsi sklepi so me boleli, počutila sem se kot da sem pretekla maraton vsak dan. Vse so namesto mene nardili domači; mi kuhali, pospravljali, mi nosili čaje, kompote,..skratka me razvajali, jaz pa dojenčico.
Kar počivaj, tudi druge sigurno niso ravno kot rožice, samo tebi morda tako zgledajo. Vsaka je bila sigurno utrujena po porodu, ne glede na to kakšen je bil.
Po 4 tednih je bilo že veliko boljše, po 8 tednih sem že kuhala, pospravljala, vse...

No ja no, ne vem, iz kje si to prepisala. Jaz sem 10 mes po porodu pa sem zdaleč od v redu. Sem imela in malo še imam blazne zdravstvene težave, ki so vplivale tudi na mojo psihično plast. Veliko mamic poznam, ki jim "normalno" stanje ni bilo ravno dano. Sem bila 6 tednov po porodu še čisto out in šele sedaj z ogromnim trudom in močno voljo sem se začela počutiti bolj v redu.

Lupinca, verjemi, da bo v redu, samo pri vsaki traja različno. Ene so, kot da sploh niso rodile, nekatere rabijo 3 mes, nekatere pa 5 let. Se pa nasloni na moža in osebe, ki ti pomoč ponujajo in tega, kar občutiš, ne zadržuj v sebi.

Dejstvo je tudi, da slabokrvost za sabo prinese grozno slabo počutje. Tudi jaz sem postala po porodu slabokrvna. Počutje je čisto na nuli, fizično in psihično in zdi se ti, da te pokonci drži zgolj skrb za otroka.

_____________________________

Tri stvari so nam ostale iz raja: zvezde, cvetlice in otroci. (Dante Alighieri)

...sej grdo, pa nič slabega mišljeno, nobeni ne privoščim, pa vseeno...se lažje počutim, ko preberem, da nisem edina, ki še ne cveti po porodu hvala vsem za vzpodbudne besede!!

no sej...cveteti si niti še ne želim, želim si samo, da bi imela kaj energije in volje, da bi kaj malega postorila po kuhinji in olajšala delo mojemu. No sej volje je še nekaj...sam ne gre. Danes zjutraj tud male nisem mogla do konca previti, tako se mi je začelo vrtet...je mogel dragi prevzet, js pa sem šla v kopalnico in odprla okno da sem lahko zadihala in prišla k sebi
Najhujš je pa še to, ker pupika res lepo in veliko spi...pa vsi mi pravijo naj grem takrat tudi jaz spat...pa ne morm. Ne morm čez dan zaspati. Se uležem, pa mi gre 100 in ena misel po glavi... Zvečer, ko bi pa jaz spala, pa začne mala migat.

miapia, kakšne težave pa še imaš sedaj 10m po porodu?
zdej sem se po vaših besedah sprijaznila, da čisto možno da se mi to okrevanje zavleče še v mesece...resnično upam da ne v 5 let, kot si ti miapia napisal že celo leto se tako počutit...ojoj...res upam da ne.

Tanja 50km pred porodomo? uf.... dobra, ni kaj!

Uh,ker si napisala ,da si hudo slabokrvna---to je velik razlog ,da se počutiš kot cunja,in dokler se ti stanje s krvjo ne popravi boš bolj boga.To pa zna trajati tudi še pol leta,ker kar tako kri spraviti v dobro kondicijo ni lahko...enim uspe prej pri drugih se pa vleče v nedogled neglede kakšna zdravila in hrano jedo,da bi popravili kri.Počivaj,veliko zelene zelenjave,...ne utrujaj se ....vse na izi...
Pa srečno,in uživaj v cartanju svoje bebice.

uf, jst sem imela precej lahek in hiter porod, nič kaj hudo šivana (presredek je cel ostal), po porodu sem bila ok, ampak energije pa še kar nekaj časa nisem imela toliko, kot pred porodom. Se spomnim, da sem šla po enem tednu prvič na sprehod, sama, pa sem bila po pol ure (ali še manj) tako zmatrana, da sem sam u posteljo padla potem 

Sem imela še to srečo, da je bil moj prve dva meseca več ali manj doma in mi je ful pomagal (no, kolikor se je dalo, dojit pač ne more on ), pa sem bila vseeno precej zmatrana, vsaj na začetku. Ampak to je pomoje itak normalno.

Torej, nič se sekirat, počasi se bo stanje izboljšalo. A moraš tut železo jest?

No ja, 5 let je verjetno res preveč, poznam pa par žensk, ki so potrebovale tudi dve ali tri leta.
Jaz sem bila najprej šivana (5 šivov) in blazno "zadeta". Pri G pregledu mi je bila ugotovljena slabokrvnost. 1 mesec po porodu sem začela zatekati kot da bi bila noseča. Za kake 5 kil. Tulila sem od bolečin. Potem me je 6 mes po porodu "napadel" akutni atopični dermatitis. Po letanju po zdravnikih in terapijah sem sedaj kolikor toliko v redu. Odločila sem se za bioresonanco zaradi AD, ki mi je ugotovila zanimive stvari, kot so nepravilno/nezadostno funkcioniranje mehkih tkiv (jetra, ledvica, mehur), limfe in hormonskih žlez (od tod bolečine po celem telesu, nevolja, depresivnost, temne misli, izogibanje ljudem, pomanjkanje volje za različna opravila, zbujala sem se že utrujena itn. Potem sem bila okužena s streptokokom, veliko odzivnosts sem imela na mleko in vse njegove produkte ter težke kovine, sploh amalgamske plombe. Sedaj na koncu pa se je izkazalo, da imam še kandidazo. Sedaj mi je ogromno simptomov bolj jasnih. Držim se 14 dni stroge diete in moja koža, počutje in libido so se občutno izboljšali. Še lasje mi odpadajo za dve tretjini manj. Psihičnih zadev pa ne bom razlagala, te pa popolnoma razumem in ti želim čimkrajše okrevanje.

_____________________________

Tri stvari so nam ostale iz raja: zvezde, cvetlice in otroci. (Dante Alighieri)

Utrujenost po porodu šele pride za tabo kasneje, še večji razlog az takšno počutje pa je slabokrvnost.
Poznam to. Torej naredi najnujnejša poravila - glede otroka seveda mislim ) gospodinjstvo bo že počakal,
noben ga ne bo odnesel... )

Res je tako kot pravijo, idi spat ko spi otrok in tako boš najhitreje prišla k sebi in ne pozabi
na super zdravo hrano zase.
Uživaj, ker hitro mine.

Joooj kot da bi pila!!!
Se opravičujem za napake

Nimam izkušenj s hudo anemijo, za katero je posledica velika utujenost, ampak z malo lažjo obliko le-te.
Kljub težkemu porodu sem bila takoj kot rožica. Prava utrujenost pa se me je lotila po enem mesecu in je trajala tja do 12. meseca. Svoje pa doda zraven še zbujanje ponoči, izključno dojenje in bolezen.
Po 12 mesecih sem se odločila, da preneham dojit, ker je zame ubijajoče. Sedaj po skoraj 1 mesecu sem veliko bolje.

Drugega kot uživanje razl. preparatov in zdravil ti ne preostane.