Moja prijateljica ima sinčka, ki je dva dni starejši od moje hčerke, stara sta 15 mesecev. Najini pogledi na red in vzgojo se zelo razlikujejo. Ona se drži urnika in svojemu otroku na sprehodu ne pusti zaspati, ker potem v vozičku spi pol manj, kot če spi v posteljici. In ko malemu že kinka glavica, ga drami na vse mogoče načine. Vsak dan imajo kosilo ob isti uri in vsak dan ga da spat točno ob isti uri. Jaz naš urnik popolnoma prilagajam Haninim potrebam in ne počnem ničesar od prej naštetega. Če mi zaspi na sprehodu, pa naj, obrokov ima kar nekaj dnevno, pa si nikoli ne sledijo na minute točno, ona je, ko je lačna in je ne morem prisiliti, da malica točno ob uri. Zvečer zaspi okrog 22.ure, zbuja se od 8-ih do 9-ih zjutraj. Meni se zdi, milo rečeno, brezveze otroka že tako zgodaj vzgajati na ta način, ker ni prav nobene garancije, da boš otroka s tem navadil določenega reda.
Za svojega otroka lahko rečem, da spada med pridne in mirnejše otroke, skratka, Hana je neproblematična, medtem, ko je prej omenjeni otrok, malce hiperaktiven in včasih agresiven, ne vem pa, če ima to kaj veze z načinom vzgoje,
kaj si torej mislite o takem načinu vzgajanja, kako to počnete pri vas doma,
hvala za odgovore!

Po moje je fino, da je otrok navajen nekega reda, pri takoj majhnem otroku, se mi zdi neumno ga na sekunde lovit, mislim, saj je premajhen da bi to dojel, je pa res, da ce je otrok zivahen sam ponoci in s tem obremenjuje starse, je pa fino, da se ga proba cim prej navadit nekega reda.
Bolj ko si z njim zivcen, slabse je. Zato, glede na to, kako pridna je tvoja Hana, nimas kaj skrbet, ce drugi vzgajajo otroke tako strogo, pa naj jih, to ni tvoja skrb, po moje tvoj otrok zaradi tega ne bo nek neorganiziranec.
Po moje si vse mame zelijo, da bi imele tako pridnega in odraslemu cloveku prijaznega otroka.
Bravo Polona2.

To kar dela tvoja prijateljica je RES pretiravanje. Tudi mi se držimo urnika, ker otrok to potrebuje, da se navaja na "ritem" življenja.
Tudi jaz dajem otroka vedno isto spat-vendar je to PRIBLIŽNO isto, kar pomeni, da ga dam dopoldan spat okrog 9 ure, ker je pa lahko tudi 10 do 9, včasih pa tudi 9.45. Isto je s kosilom, včasih je okrog 12, vćasih pa tudi ob 13....itd.
KAr se sprehodov tiče, grem z njim takrat na sprehod, ko vem, da ni čas za hranjenje ali spanje, vendar pa imam vedno kaj s seboj in tudi će mi zaspi, pač zaspi.
Da bi ga hotela obdržati v budnem stanju, ker sedaj ni čas za dopoldansko spanje-to pa ne. .
Tudi zvečer sta naša oba princa do 8 ure v postelji. Ni pa nujno, da zaspita. Ta večji po prebrani pravljici še posluša CD-je ali pa čita knjigice. Vendar pa če ga ne zaćnem "rihtat" do 20 ure, mi sam reče, da bi se rad šel tuširat in spat.
Torej ritem vseeno ima dolgoročno gledano vpliv na navade otroka. Vendar sem proti pretiravanju v vseh smereh. Zmernost in doslednost je pri nas na "tapeti".
Sem pa vseeno mišljenja, da nek urnik mora biti-v okviru zmožnosti, da otroku pride v "kri".
Kljub temu pa mislim, da tvoja prijateljica pretirava.

Mislim, da si na ta način tvoja prijateljica življenje zelo otežuje in bo na koncu, ko bo otročiček malo odrasel in bo bolj samostojen, rekla, da je zelo naporno biti mama, medtem ko boš ti, ki si pri svoji vzgoji bolj spontana( tudi jaz sem-vsaj upam,da v pravi meri), rekla, da je to nekaj najlepšega kar te doleti.
Da otroku na noben način ne pusti spati v vozičku in ga budi, je po mojem že maltretiranje. Me prav zanima, kaj bo s svojo špartansko vzgojo dosegla, da ji le ne bo še kdaj žal.

mal je že fino da ma en red. pretiravat pa res ni treba - posebi ne s spanjem, problem je pol če ponoč ne spi - pol pa morš mal čez dan pazit, saj mi smo

Pač vsak dela tako kot se njemu zdi prav. In prav je tako! Se pač razlikujemo v stilih materinstva in očetovstva.
Tudi pri nas imamo okviren urnik. Ne gre, da bi se ga držali kot pijanec plota, ampak nek osnovni red pa mora biti. Sicer pa vse prevečkrat mislimo, da je prav edinole tako kot delamo mi sami.
lp

Sej mogoče je isti otrok hiperaktiven in agresiven ravno zaradi takega načina vzgoje.

Saj pri nas doma ne vlada anarhija, hotela sem povedati, da se jaz ne obremenjujem z nekim urnikom, saj teče vsakdan bolj ali manj ustaljeno, sam po sebi
in nikoli se ne sekiram, če vstane Hana zjutraj pol ure prej ali eno uro kasneje kot ponavadi, češ, da mi bo to pokvarilo ritem.

Če je otrok hiperaktiven, ga vzgaja napačno.Sem že pisala o treh košaricah, pa bom še enkrat.

košara A-naj bo po tvoje

košara B-skleniva kompromis

košara C-po moje bo in pika!!!

Košaro C uporabimo samo v primeru ko je ogroženo otrokovo življenje in zdravje
Košaro A uporabljamo pri nepomembnih stvareh, damo mu možnost da se uveljavi.
Košaro B uporabljamo največkrat.Otrok se nauči pogajanja, komuniciranja,...

Zgornja pravila naj bi po nasvetu dr.Phila bila še posebej primerna za hiperaktivne otroke.

Res je, da moramo postaviti jasne meje, ki se jih moramo držati, vsekakor pa ne pretiravajmo!
Jaz v glavnem sklepam kompromise, se pogajam.Tudi zvitost pomaga! Če recimo hočem, da je sin (14 let) doma ob devetih zvečer, mu rečem naj bo ob pol devetih, potem je ves srečen, da me kao prepriča in si podaljša do devete.
Da pa 15 mesečnika budi v vozičku pa se tudi meni zdi matretiranje.


Vse dobro!

To, kar počne ta mamica, ni vzgoja, ampak je dresura.

mi imamo urnik od tretjega meseca naprej...pa se prakticno drzim samo opoldanskega spanja, zvecer pred spanjem pa kopanje,vecerja in postelca...tega se drzim res od tretjega meseca...kar je vmes pa...vecinoma je na lustru

Jst (Zara) imam/va en ritem (al pa red, če hočete),ampak jst v take skrajnosti,kot gre tvoja prijateljica, ne grem...ker mi je to mem...se pa držim približnih ur vsak dan...sicer pa pri Zari to ni velik problem, ker je že lep čas tako...

Hja, od otroka do otroka je različno. Eni potrebujejo red, drugi si ga naredijo sami, tretje to samo nervira. Pravega in edinega odgovora na to ni.

Starši lahko samo upamo, da prepoznamo, kakšnega otroka imamo in kako je najbolje ravnati z njim. Pri nas je že tako, da se moramo držati določenih okvirov, sicer je štala.

To pomeni, da izvedemo večerni obred in da gre zvečer spat ob uri - a ta ura je med sedmo in osmo, ne točno ob 19.30, recimo. Jé, ko je lačen, edino večerjo ima skoraj vedno ob šestih, najkasneje ob pol sedmih. Nekako je sam pokazal, kaj mu ustreza, res pa je, da sva večerni obred začela izvajati, ko še ni imel nobenega prepoznavnega ritma, potem sva ga pa prilagodila.

Na ta način mali spi celo noč in je večinoma dobre volje. Če se večerne ure spanja ne držimo, je cela štala. Na morju sva recimo hotela biti spontana in smo šli na večerni sprehod ob uri, ko mali sicer že spi. Najprej je pol ure sitnaril, potem se je vdal v usodo (da bi zaspal v vozičku, ni bilo šans). Spat je šel dve uri kasneje kot običajno - zjutraj pa se je zbudil dve uri PREJ, posledično je bil koma cel dopoldan in še štiri naslednje dopoldneve, ker se enostavno ni mogel naspati.

Mogoče se komu od zunaj zdi preveč rigorozno, da ga dajeva spat ob približno isti uri in se zato odpoveva marsikateri večerni dejavnosti, a meni je čisto vseeno, kaj si kdo misli - jaz moram preživeti dan s tečnim otrokom, ne oni. In moj otrok je popolnoma neproblematičen, če je naspan.

Prijateljica ima precej bolj napornega sinka in pri njem nikoli ni imela nekega reda - odkar je mali v vrtcu in je prisiljen se držati nekih okvirov, je precej bolj umirjen in dobre volje. Tako da ni za posploševati - nekaterim otrokom red resnično pomaga.

Aja, še to - zadnjič se mi je na sprehodu zelo začudila bežna znanka, ki ima štirimesečnega sina. Vasja je namreč postal zaspan in namesto da bi ga polegla v vozičku, sem šibala domov. Zanjo je bilo to popolnoma nerazumljivo - seveda, ko je bil Vasja star 4 mesece, je tudi spal v vozičku - zdaj pri trinajstih pa na zaspi, tudi če ga tri ure okoli vozim in je zaspan kot hlod. Torej ni druge, kot da greva domov, kjer v posteljici spi dve uri.

Torej, kakor bi rekla al bina - vsak po svoje pesmi poje.

Ja če ji tako paše, naj pač ima tako. Vsak pač dela, kakor misli da je prav.

Pri nas imamo urnik od 2 meseca in se mi zdi, da mi to zadeve precej olajša, ne pa oteži. Sploh odkar je v vrtcu. Vstajanje je ob 6:15, v vrtcu je tako ali tako dnevni program, spat se gre pa od 8 do pol 9, sicer zjutraj ne more vstat.

Urnik mi predvsem omogoča to, da si lahko splaniram tudi čas, ki ga imam sama zase. Pa zdi se mi, da tudi tamali ustreza tak urnik - nimamo težav ne s hrano, ne s spanjem,...

Mi2 se čisto prilagajava Tii . Ona je tista ki pove, kdaj bo jedla, kdaj spala, kdaj bo šla ven.Sicer še ne govori pa vseno vse pove in pokaže.
Je zjutraj ko vstane.Zbudi se sama med 7.40-8.40 uro.Po zajtrku gre na kahlico, pokaže katere knjigice bi gledala, in ko se pokaka ali zaide med igrače, ali na balkonska vrata, nalima nosek na šipo in maha - to pomeni, da bi šla ven. SPat gre mal čez 12h, prej poje. Včasih je že ob pol 12, če je bil zajtrk "švoh"in malica slučajno ni bila po njenem okusu, včasih je šele ob 12.30.
Potem spi....dolgo...do nekje 14-15, tut do 16h. Potem spet akcija, hrana, igranje, sprehod, malica. In če je bilo vsega dovolj še urca in pol spanje, ddrugače pa večerno kopanje in večerja, ter spat. VČasih zaspi ob 20h (če ni popoldanskega spanca), včasih celo ob 21.30.

Poudarjam, da je Tia neproblematična, izredno prilagodljiva, vedno dobre volje, ubogljiva ter da nam njen urnik ne predstavlja nobenih težav.
Spi kadar hoče kolikor hoče. Je kadar je lačna, in kar hoče(ima namreč čuden okus, ne mara sladkih stvari ne mara mleka, je pa mlečne izdelke:jogurt, kefir, kislo mleko (nikakor sadnih izdelkov npr.sadni jogurt .Bi se pa basala, z salamo, hrenovkami, sedaj je tut že kako polovičko kosa kruha.Me je kar zvijalo na začetku, ker enostavno me je srce bolelo, da je tako "nezdravo"hrano. Ampak bolje da je kot da ne je.
Ima pa za to izredno rada sadje. Obe dopoldanska in popoldanska malica sta iz sadja. Vsakič kaj drugega. Na sprehod vzameva grozdje ali jabolko, hruško, banano in jo cel čas gloda. Tako da ima malce bolj pomirjen vest, če 1 x na teden je hrenovko in salamo

Skratka nič ne komplicirava in tudi ona nama hvaležno vrača, ter nič ne komplicira!

LP

Mi imamo zelo ohlapen urnik in se ga niti slučajno ne držimo kot pijanec plota. Ampak, tako kot tvoja prijateljica, ne vidim rada, da zaspi v vozičku. Ker v vozičku spi največ pol ure, zbudi se zaspan, siten, pa vseeno ravno dovolj naspan, da potem doma ne more več zaspati. In potem je mala tečka, nič mu ni prav, samo nosil bi se, mane si učke, ampak zaspi pa ne, oziroma zaspi šele takrat, ko bi bil že itak čas za drugo spanje. To seveda ne pomeni, da ga v vozičku na vse načine dramim, ampak ko vidim, da se mu začnejo zapirati oči, šibava domov. To ga večinoma zbudi, ker zelo uživa, ko tečem z vozičkom. Ali pa mu dam kakšno igračo ali moj mobitel, ki si ga zelo rad ogleduje in pritiska na tipke. Če pa slučajno vseeno zaspi, pa pač zaspi, rukam ga seveda ne, da bi ga zbudila.

Če povem po pravici mi nimamo nobenega reda.
Se ji prilagajam.
No recimo vsako jutro približno ob isti uri vstane in poje zajtrk,popoldansko spanje je čisto različno včasih od 11-13 včasih od 13-15itd itd,kosilo je velikokrat po popoldanskem spanju no razen ko gre kasnjeje spat pol je prej in zvečer tudi nehodi vsak dan ob isti uri spat.
Moram pa rečt da zdaj odkar hodimo v vrtec imamo med tednom kr lep urnik :
-vstane ob 7
-okoli 8 jo peljem v vrtec
-9 zajtrk(v vrtcu)
-12 kosilo ( v vrtcu)
-12.30 jo pridem iskat in pol doma zaspi okoli 13-15
-malica
-sprehod
-okoli 19.30 večerja
-med 20-20.30 spanje,to je med tednom čez vikend pa je vse pobrkano.
Se neobremenjujem.
Poznam pa tudi jaz take ki imajo male naštimane kot švicarske ure in pol ko gredo kam na dopust je cel halo ker se otrok težko prilagodi spremembam.
Vseeno sem pa mnenja da je lepo če ima otrok red samo nerabi bit tako strog in se ga lahko sproti malo prilagaja.

Fino je, če ima otrok red. Ampak si ga mora ustvariti sam, ker vsak človek ima pač svoj bioritem. Ta red pa moramo potem upoštevati in se ga več ali manj dosledno držati. To se meni zdi najbolj prav.

Vsak dela po svojem občutku.
Nika je stara 26 mesecev in lahko rečem, da sem se, kar se spanja tiče nekega reda držala od četrtega meseca dalje. Zjutraj se zbuja okrog pol sedmih. Pri petnajstih mesecih, ko je še potrebovala dopoldanski počitek je zaspala od pol devetih do devetih, ampak samo za eno uro. Potem sem jo zbudila ravno zaradi opoldanskega počitka. Opoldan je šla med 11.00 in 12.00 uro vedno spat v spalnico v svojo posteljico. Zvečer pa kopanje, hranjenje in nato spanje. V zimskem času hodi spat med 19.30 in 20.00 uro, poleti pa uro kasneje. Ko se ura premakne, tudi ona premakne svoj urnik. Saj so dnevi, ko se reda ne moreš držati, vendar do sedaj Nike to ni motilo. Naslednji dan je vse po starem. Meni se to navajanje na red obrestuje.

Ja jaz imam tudi prijateljico, ki je malo mahnjena na red. Pri dveh leti in treh mesecih od otroka zahteva, da se vse sam oblece in vse pospravi za sabo, drugace ne gredo npr. ven .To se mi zdi pa mal pretiran.Mi delamo tako kot pri Marogici in se s tem strinjam ter tudi zagovarjam.

Pri nas ritem narekuje Jan. Ta ritem je za moje pojme povsem normalen (zato se ne bom spuščala v podrobnosti), če je tuintam kakšen dan drugačen kot prejšnji, si zato noben ne vrta luknje v koleno.

Nek red mora biti, ampak tole je pa pretiravanje.
Da ga lovi na sekunde... Groza.

Pri nas imamo tudi red, ampak tam na približno. Zvečer se odpravimo spat nekje ob osmih, pa mi je vseeno, če zamudimo kake pol ure.

Pa ima vseeno red. Točno ga vidim, da je zaspan in da je treba spat.

Še eno vprašanje se mi postavlja. Kaj pa red v vrtcu in potem v šoli? Saj se skozi življenjska obdobja tudi red spreminja.

Moja ta velika je imela urnik točen do minute. Bila je take sorte otrok, da ji je to odgovarjalo. Zbujala se je vedno ob isti uri in bila vedno ob isti uri lačna. Urnik si je izoblikovala sama in meni je to pasalo saj sem točno vedela kdaj, kaj, kako. Moj ta drugi pa ima edino ta red, da gre zvečer spat ob isti uri. Bolj konkretnega urnika ne moreva imeti saj se vsak dan zbudi ob različni uri in je čez dan tudi različno zaspan. Včasih mora že po 2 urah budnega stanja spet spat, včasih pa zdrži buden 4 ure.
Nek osnoven red bi naj bil - da se dan odvija po nekem zaporedju, vendar ne na minuto točno (razen, če otroku to paše).

Lp

Zagovarjam absoluten red pri spanju (OK, ne do minute natančno, do ene ure pa že), pri hrani pa definitivno ne. Če je otrok lačen, naj je, če ni, ga ne silim.