Seveda je tragedija, če umre mamica tako hitro po porodu in ostane tak nebogljenček brez nje. AMpak dejstvo je, da se to dogaja, zelo redko hvalabogu, ampak se. Zadeve ne poznam drugače kot iz gornjega zapisa tako da ne bom konkretno nič razsojala. Sama sem dobila injekcije proti strjevanju, čeprav nisem imela CR, pa sem vseeno 3 tedne po porodu imela pljučno embolijo. Hvalabogu sem jo prepoznala sama in prišla v bolnico še pravi čas, no oživljanje je bilo vseeno potrebno. Se zgodi zaradi specifičnih stanj, ki pred nosečnostjo mogoče celo niso znana, kot pri meni, ali pa zaradi posledic nosečnosti in poroda..... Strdki niso redki in prav bi bilo, da se bodoče mamice s tem seznanijo. Običajno vse naredijo disertacijo iz vozičkov, malokatera pa se seznani s simptomi, ki lahko pomenijo kaj hujšega in se pogosteje pojavijo v nosečnosti in po njej. Res je, da nisem paničen človek, imam pa visok prag bolečine, kar ni vedno dobro, ampak sem po bolečini v nogi, kar so mnogi pripisovali utrujenosti po prvem daljšem sprehodu, čemur se je pridružilo še siljenje na kašelj, na vroč poletni dan, za vsak slučaj preverila še enkrat v eni knjigi za bodoče mamice in simptomi so bili pravi. Ker je čas pomemben, pa tudi vedno bolj sem sopla, sem poklicala reševalce in moža in potem je vse šlo zelo hitro.
Tako da sama nisem bila zelo daleč stran od tega, kar se je zgodilo tej mamici, in vseeno ne bi mogla kriviti zdravstvenega osebja, kriva je bila napaka v mojeih genih, ki se je pač izrazila šele takrat. Seveda sem že vsa ta leta na terapiji proti strdkom in ne moreš verjet, kljub vsemu že 3x hospitalizirana zaradi strdkov. Žal tako je.
lp