Pri nas je najprej pustila, da ji umivam zobe, če sem ji med tem dovoljila, da je brskala po omarici v kopalnici in se ni nič upirala. Tako sem ugotovila, da jo ščetkanje ne boli. Pa se je kmalu brskanja naveličala in tako tudi pranja zobkov. Sem probala vse variante, a ni šlo.
Mapak, kar se mora, se mora. Tudi previjat se ponavadi ne mara in tuli ter brca zraven, ampak s posrano ritjo ne more okrog hodit, prav tako ne z umazanimi zobmi, ki bi drugače hitro postali zraven še kariozni.
Vsakič ji razlagam, da je treba zobke umit, da bodo ostali lepi, in če mi ni pustila, sem jo nakako zagrabila, usta pa je imela itak odprta, ker se je drla. Po nekja dneh se je drla že manj, tako da ji vmes lahko pojem že kako pesmico (od Sapramiške- Moji beli zobki) in me zraven posluša.
Zdaj že ve, kaj jo čaka, včasih še sitnari, ampak ve, da ne bo dosegla nič.
Peremo pa zobke zjutraj in zvečer in ker smo na antibiotikih, jih operem še vsakič, ko ga dobi (sirup je sladek in antibiotik se rad veže na zobe in dela obloge, ki povzročajo karies).
Kar se mora, se mora! Zlepa ali zgrda. Pa itak se slej ko prej navadijo, le vztrajati moraš in ne smeš nikoli popustiti niti za malo, pa bo!
Pozdravček!