eno vprašanje!
Najbrž je bilo že miljonkrat napisano,pa vendar..moja tamala se je zdejle čisto spremenila. Ima 2 leti in 1 mesec, zdajle opažam, da se je začela prava trma. Vse je NE, NE BOM! in TO TAJA, TO TAJA! češ da bo vse sama ( oblekla, obula, na školjko..), nič ji ne smem pomagati, vrešči, kriči, se meče po tleh, v vrtec noče ( prej je res rada hodila ), se joče in dere ( do sedaj tega ni počela ) ko gremo do vzgojiteljice ( pa jo pozna, do sedaj ni bilo nikakršnega problema ),izziva ( ko rečem ne, tega ne, ona za nalašč to nardi ), skratka..spremenila se je. Ja vem, raste..ampak kako vi to sfolgate? Ignorirate? Povišate glas? Tudi s spanjem so zdaj problemi - ne bo šla spat, niti popoldne ( šele ko res ne more več, pade dol ), prej brez problemov šla spat, tudi popoldne. V vrtcu sicer pravijo da je pridna, sicer trmasta, ampak nič posebno izstopajočega..doma pa cel halooo..ne to, ne ono..
A je to samo obdobje ali kaj? Se skušam tudi pogovarjati z njo, ji kaj dopovedati, pa me ne ''niti ne šiša'' po domače rečeno, stalno tata,tata,tata..
Kakšno mnenje bi bilo dobrodošlo, kako kaj vi s trmastim otrokom.
lp
alja

_____________________________

Težko kaj svetujem. Pri nas je bilo že od vsega začetka tako. Vse ne in vse kontra. Tako da niti ne vem, kako je, če je to kaj drugače. Je pa sčasoma bolje. Tam pri treh letih se že da kaj dopovedat. Ne vedno, ampak čedalje večkrat.

Moj je star 2,5 let in se mi počasi meša. Vse kar rečem je ne, pa tudi če hoče nekaj naredit, potem tega ne naredi ravno zato ker sem mu to rekla. Groza. Če je kakšna stvar kjer ni nobene škode ali pa je zanj varno ponavadi ignoriram. Kakšno "bunkanje"-to reče on, da se bo bunknu in se vrže na tla pa mu sred pločnika ne pustim, ker se bojim, da bi se prehladil ali udaril. Je pa res naporno. Ali pa dam pred njega kosilo in mi reče da ne bo. Pol ga pa ignoriram in poje.

Tudi mi cele dneve poslušamo: SAMA, SAMA, SAMA!!! Sama v avto, sama bo šla po stopnicah, sama se oblekla, sama vse. Kar je čisto ok, če se nam ne mudi, ampak ona hoče sama vozit celo nakupovalni voziček po merkatorju!!! Za znoret. In vzame Kinder jajčka, pa rečeš; Ema, moraš vprašat prej, če ga bomo kupili; ona pa v jok, pa na tla... da ne povem kako kriči in kar gre, če kaj ni po njeno.
Se peljemo v avtu, zavijemo v krožno križišče in ona reče "Tam", kam naj gremo. Mi gremo seveda proti domu na drug izvoz in baba zmešana do doma kriči.  (to sta najine face, ko to poslušava)
Upam, da bo kmalu konec tegale...

Haj!
Mislim da morajo vsi malči skozi to fazo. Za starše pa,.. hm, merjenje živcev kako dolgo bomo zdržali. Jaz jih že več skoraj nimam. Vedno sem govorila da otroka nebom nikoli tepla, ko pa mi brez razloga iz trme kar steče na cesto pred avto pa mislim, da ga bom skup zružila, pa čeprav ve in si je prej določene stvari dal dopovedat. Nova moda mu je prav danes, ko mi je zabasal polno skodelico pudinga v steno.  Pa da ga tri ure lovim po stanovanju, da se oblečeva in greva v vrtec.
Jaz sem že študirala, če mi pred kratkim niso mojega otroka ugrabili vesolci, pa mi vrnili napačnega. Saj to ni za verjeti kako iz nekaj pridnega nastane takšna žverca. Potem pa še ti dobiš od drugih izjavo da je razvajen. Halo!  Vedi da nisi sama in da bo morda že bolje.

Tudi jaz sem rekla, ma ne bom nikoli,ma res nikoli, niti po ritki tepla otroka, ampak ko mij je že nevemkaterič skočla na cesto in toliko da je ni zbil avto, sem pa ji dala dve na rit! pa ji stalno govorim, a zgleda da se ona prav ničesar ne boji!
Upam, da bo minilo..Ko pa vidim, da je pri nekaterih celo hujše ( butanje z glavo o zid? no ja, tega moja še ni pogruntala..)..Bo že!

_____________________________

Tudi naš (čez 1 mesec bo star dve leti) je v zadnjem času postal pravi psihični morilec. Trmari, poliva pijačo in potem po politem skače, zvečer noče zaspati, razmetava igrače, ravno takrat, ko jih jaz pospravljam (sam jih tako noče)... Če kaj ni po njegovem, me kar tepe in atija tudi.
Meni se na trenutke že trga. Samo upam lahko, da bo ta faza hitro minila, ker če ne, bom jaz kmalu eksplodirala kot ekonom lonec.
Matejka81, glede izrazov! Res izraz "baba zmešana" ni ravno pravi izraz za lastnega otroka, vendar Stefka ga je vsaj povedala na glas, ostale pa si tak izraz za svojega otroka kdaj pa kdaj rečemo v mislih, če že ne na glas. Če ti nikoli ampak res nikoli nisi za svojega otroka mislila, da je tečen, froc smotan, potem imaš pa res idealnega otroka ali pa zlate živce! Ali pa otrok še nimaš?!

Kako jo bo šele imenovala ko bo najstnica in ji bo živce žrla? Joooooj niti si ne upam vprašat

Počakajte, da pridejo vaši trmiči v puberteto, pol boste šele jamrale!

Tavelik ni bil nikoli tako trmastkot tamali.Tase nam vrže na tla kjer hočeš.Vsaka druga beseda je ne ne bom,ali metanje stvari po sobi.Upam,daga bo to kmalu minilo.

_____________________________

Celemu svetu si le ena oseba,eni osebi pa si ves svet...

Kot sem že nekje napisala, teh trm ni konec, le oblike se spreminjajo, tako da punce, vam priporočam, da se psihično pripravite tudi za v naprej (tudi mi smo se morali).
Ko je bil naš v tej fazi "kontra" (po njegovo: "nočem" ali "ne morem"), smo seveda tudi vse sprobali-na lepo, na grdo, na koncu pa ugotovili dva načina, kako vsaj malo uspeti, brez nakodranih živcev:
1. poskušali smo se pogovoriti
2. z možem sva začela uporabljati kontra finte. Torej če sem hotela npr, da gre z nami v kuhinjo, sem rekla:Bor ti pa ostani tukaj, pa ne idi z nami v kuhinjo. Vam povem, da je dostikrat palilo.


_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Pri nas smo začeli s "fintami" in nam ful ratuje brez nasilja in kričanja. Npr. " nočem prit, tu bom, pusti me, te ne maram..." fantiček se lepo vsede na tla, vame pa je  ponavadi kje v trgovini usmerjenih kakih 10 parov oči.
Pristopim k njemu in začnejo se ponavadi neuspešna pogajanja in grožnje, na koncu pa palijo finte npr. sklonim se k njemu in mu zašepetam na uho "sem se spomnila, da naju doma čaka cela gora svežega, novega plastelina, jaz grem enega zajčka ven oblikovat, ti pa me tu počakaj, al kaj pač boš...." čez 20 sekund mi ves navdušen sledi.
Ali pa mu rečem " vidiš tisto punčko (pač nekoga ki stoji blizu in je tujec) ful ji gre na smeh ko se ti tak obnašaš, me je prej vprašala, če ti sploh znaš bit priden...."
Skratka, vedno moraš imet energijo, da se nakaj spomniš pa gre vsaj pri nas(zaenkrat )  o.k.- hodi pa 3tedne zdaj na novo v vrtec pa je malo težji postal, ampak se na ta način ful zlepa uredi.
POMEMBNO - če mu kaj obljubim, kot tisto s plastelinom, se tega strogo držim !