Mene pa zanima, če imate izkušnje z 18-mesečniki, ki zeloooo radi trmajo. Naša je bla tak "cuker" zdej jo pa vrže ...nič ji ni prav????

Imamo ja. Veliko izkušenj.  Recepta ne vem, sam da ignoriraš trmo. Če se le da, seveda. Jaz sem bila rizično noseča, ko je bila pri prvi hčerki trma na vrhuncu in je skužila, da je ne smem npr. dvigovat in je to še bolj izkoristla. Če se je npr. vrgla na tla sredi ceste, sem jo včasih dobesedno zvlekla na pločnik, pol pa pustila, da se ji oddogaja.
Zdaj je stara dobre 2,5 leti in je že nekaj časa mir.

18 mesečnica in trma- to mi je pa zelo znano in zelo aktualno
Tudi naša je bila do pred kakšnim mesecem "fajn", zdaj pa ima pogosto neke svoje finte in fore. Npr., ko se zbudi, ali zjutraj ali po opoldanskem spancu, je večkrat tečna in je ne smem ne gledat , ne jo pobožat, v glavnem treba je biti zelo previden, ker ji ne moreš ugoditi, še najbolje, da se ji umakneš s poti, dokler ne pride k sebi in v civilizacijo  

Pri jedi je juha v redu samo, če so notri kroglice in ne spravi vase nobene žlice, če na njej slučajno ni nobene kroglice(zlate kroglice mislim)

Nekaj si je začela zmišljevat že kaj bo imela oblečeno , mislim...Samo HKitty je v redu...

Kako se spopadamo s to trmo?  V glavnem jo ignoriramo, ali pa jo kdaj kar popokam in jo odstranim z mesta žarišča...zaenkrat ni panike, kako pa bo, pa bomo takrat tuhtali...

No, pa da ne bo pomote...ker gre seveda za človeški faktor, ji kdaj tudi popustimo in njena obvelja..toliko o opevani doslednosti

Tudi nas je trma doletela, včasih je kar fejst hudo , običajno stvari ignoriramo, ko je pa dovolj visokih tonov, pa tudi jst malo povzdignem glas in dekletce čudežno utihne in me samo na široko gleda.

Tudi najin je včasih trmast, ampak ga kar hitro mine, ker ga pustim in ignoriram koliko se da. V trgovini se mi še ni vrgel na tla ali kaj podobnega. Zaenkrat se da prenašat.

Bo že minila tudi ta faza... .

< Sporočilo je popravil botrca -- 21.6.2009 8:51:15 >

_____________________________

Če želimo živeti z namenom, moramo poiskati tisto, kar najbolj goreče ljubimo, dati vse, kar imamo, nato pa to predati naprej kot štafeto tistim, ki nam sledijo.