Pozdravljene,

a mi lahko katera pove kako zbijate trmo?
Naša dveletnica je postala tako svojeglava. Ko se odloči da je NE, je NE!
Ko se odloči da se ne bo preoblekla iz pižame, se pač ne bo!
Ko se odloči da ne bo jedla kosila, ne bo jedla!
Ko se odloči da ne bo mela kape, je nič ne prepirča v nasprotno....

in še in še....

Kaj naj storim?

Probamo zlepa, jo pregovarjamo, probali smo jo dat pod mrzel tuš, nič ne pomaga,.....

kaj svetujete?

Jaz ponavadi pri moji dvotetnici naredim tako, da če ne naredi pač tega kar se reče, potem je prikrajšana pri kakšni stvari, ki ji je obljubljene oz. jo ima rada.
Za primeri, ki si navedla jaz ponavadi naredim tako. Dokler se ne preoblečeš ne boš dobila zajtrka, ali pa risanke ali pač tiste stvari za katero vem da ji zjutraj ugaja. Za kosilo skoraj podobno, če ne boš jedla ne dobiš npr. sladice, sladoleda, medtem ko vsi drugi bomo to dobili. Jaz se teh stvari potem striktno držim in ne prelomim kazni.

Pri nas je isto.

Ampak kar se mora, se mora (npr.oblečt). ostalo pa čakam, da jo mine (npr.ko se za brez veze vrže po tleh).

Se tolažim, da tole ni večno.

jana

kdaj pa mine ?

moj je zadne cajte non stop trmast in v tistem trenutku je v takem afektu, da ne sliši nič, tako da niti ne vem kako se obnašat, je pa grozno

ja, naš je začel še predno je dopolnil 2 leti - največji žur je, da se vrže po tleh, cepeta z nogami in se fajn dere... zaenkrat se tolažim, da mora miniti, ker je tud pri ta večji (sedaj je pač trma v drugih oblikah) in na srečo se zaenkrat meče na tla v privat situacijah - v trgovini se še ni ... se je pa tud že zunaj na tlakovcih...

_____________________________

Svet je lep!!

Večina umetnosti je v tem, da sta mami in ati bolj trmasta kot otroček. Če se nekaj reče- prepove, se je treba tega dosledno in striktno držat. In nikakor se ne smeš pustit sprovocirat, kričanju, jokanju in kar je še takega.
Točno se mora vedet kdo je šef pri hiši, in to nikakor niso majhni otroci. In nespoštovanju pravil mora slediti kazen, drugače vse skupaj nima smisla.
Če se ne boš oblekla ne greš ven,.....boš šla v pižami v vrtec. Ne boš jedla, ni sladice,......ni televizije.



_____________________________

Ljubezen sta prostor in čas, merjena s srcem.
(M. Prust)

Ko je bila moja ta mala 2 leti stara, ji niso zalegle takšne prepovedi, kot jih opisuješ, paris. zdaj ko je že čez 2,5, so ji take "spodbude" že malo bolj jasne.
Tako da tisto kar je nujno, se naredi tudi malo na silo, pač malo, ali da s pomočjo kakršnikoli fint, ki zaležejo; za nekatere stvari pa tudi ti lahko malo občasno popustiš, odvisno od tebe. Otrok rabi neko svobodo, vendar v okviru njegove starosti. In varnosti seveda.
Recimo če moja ni hotela jesti, je nisem silila; drugega pa seveda ni dobila. ali kakih sladkarij.
Če pa se mi je hotela sredi prehoda za pešce iz protesta vrečt na tla, pa je nisem tam pustila. pa še marsikaj, je bilo kar pestro. Ampak bolj ko gre proti 3-tjemu letu, boljše je. recimo vedno sva imeli borbe zaradi umivanja zob, kjer seveda nisem popuščala. zadnje čase je zvečer prva pri umivalniku.

Potrljenje

_____________________________

lp, rainbow

Life's what's important. Walking, houses, family. Birth and pain and joy. Katharine Hephburn

Sicer moja   še ni trmasta (je stara komaj 4 mesece), tako, da kakšnega "pametnega" nasveta še ne morem dati, sem pa našla članek na to temo:

http://www.supermami.si/index.php/teme/trma_pri_otroku

se že tresem ko samo berem

_____________________________

Lp, Mojca
*****************************************
"Življenje nam vrača samo tisto, kar dajemo drugim"
*****************************************
Plačano oglasno sporočilo:
www.atrium-nep.si

V tolažbo: moj sin je bil pri dveh letih res trmast in se mu ni dalo nič dopovedati, ko je bil v čustvenem izbruhu. Zdaj pri treh letih je drugačna pesem in se da z njim skoraj vse zmenit. Včasih je izbruhe trmarjenja najbolje preslišati, vsaj naš je po parih minutah sam od sebe naredil to, kar se je zahtevalo, pričakovalo od njega. Tudi sam je prišel do spoznanja, da za vsako stvar pa res ni treba trmarit.