ko sva z možem urejala stanovanje, sva se odloćila, da ne bomo imeli televizije. jaz je niti kot otrok nisem gledala - kvečjemu živžav in risanko zvečer, pa še to bolj poredko in zato, ker je tv rad gledal moj brat, pa sva si delala družbo. po desetem letu pa sploh nič več. mož je kot otrok in najstnik precej spremljal programe, vendar pravi, da so mu že takrat služili kot slabo preganjanje dolgčasa. tudi kar se informativnih oddaj, raznih dnevnikov in tednikov tiče, so za naju španska vas.

nama se torej zdi, da na tv ni kaj videt...ampak ali tudi otrok zadevo dojema tako? glede risank in luštnih zadevic, ki jih mulariji paše pogledat in niso vrhunsko trapaste, smo se zmenili, da jih občasno gledamo na računalniku. vendar vseeno - koliko televizija z vsemi svojimi neumnostimi pomeni otroku? ali bo brez nje za kaj prikrajšan? in nenazadnje...ali bo babičina hiša zaradi televizije postala prava indija koromandija?

Televizija je seveda najboljši učni pripomoček, kar so si ga izmislili. Če ne drugega, otrok lahko vidi, kako izgleda lev, pa krokodil, tiger (v naravnem okolju, ne v kletki), pa recimo, kako se parijo živali.  Pa kako izgledajo črnci. Pa kako snemajo filme, to je tudi pomembno pri ločevanju fikcije od realnosti. Pa še veliko, veliko drugih stvari, ki se jih dajle ne spomnim.

Jaz bom samo to rekla, da tudi na internetu je veliko slabih stvari pa ga kljub taga uporabljate. Vsako stvar lahko uporabljaš z razumom in do takšne mere, da ti ne škodi. Brez zamere ampak meni se full bedno zdi, da nimate TV.

Lp, Tina

_____________________________

Kritizirati zna vsak bedak in mnogi to počno.

Jaz je v svojem stanovanju tudi nimam....in je ne pogrešam. Pravzaprav sem jo imela nekaj časa, od prejšnjih stanovalcev, ampak nekako nisem prišla do nje, zato sem jo podarila naprej....


Očka pa jo ima. Med enoletno porodniško sem pogledala ca 170 nadaljevanj limonade. Vreme ujamem tudi brez napovedi na TV, novice se naredijo tudi če panično ne spremljam vsakega dnevnika.

Mičica gleda Telebajske pri varuški in Big Brotherja pri sestrični. Doma TV-ja ne opazi, mogoče za pet sekund kakšno risanko, ampak očitno so druge stvari, ki so ji zanimive.

Kako kura znese jajca, gresta pogledat vsak dan z varuško. Od kje pridejo ribe, vidi v soboto zjutraj na obali, kako vzletajo letala, na letališču. Itn. Resnično življenje je mnogo bolj vznemirljivo in mnogo bolj aktivno od pasivnega sedenja pred TV ekranom.

Saj imajo naši otroci, torej otrocih tistih, ki imamo televizorje, tudi resnično življenje. Res!

A sem rekla, da ga nimajo

Ne vem, no. Meni sse to ne zdi OK, vendar je konec koncev to vajina odločitev. Ti bom pa naštela nekaj stvari zakaj se mi ne zdi slabo, da bi otrok gledal televizijo.
-TV ni več samo preganjanje dolgočasja z neumnimi oddajami, obstajajo tudi zanime dokumentarne oddaje iz katerih se tudi odrasli in ne samo otroci, kaj naučimo
-Ne vem koliko je tvoj otrk star, vendar nekje po 3-jem letu začne otrok z veseljem spremljati risanke, oddaje kot "Ringa raja" in to zato, ker ga zanimajo in ker ji gledajo tudi drugi otroci. Tako se lahko z otroci pogovarja o istih junakih, če ne bo izpadel "outsider", ker le-teh ne bo poznal.
-Otrok se lahko nauči celo tujega jezika z gledanjem TV-ja. (vsaj naš se je-angleško)
-..pa še bi lahko naštevala...

Neumnosti na TV? Otrok jih bo gledal samo, če jih gledata vidva ali mu le-te dovolita vidva gledati. TUkaj je presoja čisto vajina stvar, vsaj do določene starosti otroka.

In ja...babičina hiša bo absolutno pomenila Indijo Koromandijo.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Mislim, da je s TV čisto enako kot z vsemi drugimi stvarmi na tem svetu - brez pretiravanja. Normalno, da ni dobro, da otrok cel dan preždi pred TV in bulji vse od a do ž, prav tako pa ni dobro, da s TV nima stika. Televizija je del današnjega vsakdana, nujno zlo kot računalnik, telefon, avto, zato mi je hecno, ko ji nekateri tako nasprotujete. A ni enako nezdravo, da otroka v 500 m oddaljeno trgovino peljete z avtom, namesto da bi šli peš? A ni enako nezdravo, da mu daste risanko ali igrico na računalnik, namesto da bi skupaj pogledali kakšno slikanico in se šli človek ne jezi se? A ni enako nezdravo, da otroka navajate, da se za vsako figo lahko pokliče po mobitelu, namesto da bi ga navajali, da si je kakšne zadeve fino tudi zapomniti in se jih v naprej  točno dogovoriti ali pa se znajti brez tega pripomočka?
Še bolj pa mi je hecno, ko kakšna mama, huda nasprotnica TV-ja, svoj prav argumentira, da naj otrok svet in naravo raje spozna v živo, potem pa pelje otroka na sprehod v armanijevih oblekah in zaganja celo paniko, če se otrok umaže ali da pest zemlje v usta

moj dragi se je preko TV-ja naučil nemško in mu gre prav dober (McGyver,  Entrprise,...)

Jaz sem pa po pravici prav hvaležna, da obstaja Živ žav, se lahko vsaj v nedeljo mal naspimo.

Je pa pri nas tako, poleti Ana ni gledala skoraj nič televizije, ker smo bili v glavnem zunaj, zdaj jo pa sem ter tja, v glavnem ob vikendih. Imamo pa ogromno DVD-jev, ker z njimi podpiramo njeno dvojezičnost.

Sem pa jaz vedno rada gledala dokuementarce in razne druge poučne zadeve na Avstriji 2 in moram rečt, da sem veliko odnesla. Jasno pa, da sem kot otrok uživala tudi pri risankah, nekatere imam še zdaj v lepem spominu (Viking Viki, Heidi,...).


< Sporočilo je popravil Olivija -- 28.11.2006 10:03:04 >

Meni gre recimo strasno na zivce, da otroci pol dneva gledajo TV, ampak mi je pa hkrati cudno, da TV-ja ne bi imeli. Pac menim, da starsi odmerjajo koliko je prevec. Res je, da je tudi Tv poucna, moti me pa, da nadomesca vse igrace...oz. da ko se pride domov, se prizge Tv in je otrok z odprtimi usti sposoben 3 ure nepremicno sedet in gledat KARKOLi je pac na sporedu). To mi v nobene primeru ni niti normalno niti pozitvino. In potem pozna Rdeco kapico iz Tv namesto iz knjige in Piko Nogavicko iz videa, knjige pa se nikoli videl ni. Meni to ni vsec. Nas lahko gleda Tv pribl. eno uro na dan oz. eno oddajo Telebajskov (ki so trenutno pri nas aktualni)....ceprav imamo vse dele in bi jih lahko kar po vrsti spustila in bi celo pop. sedel pred Tv. Ampak to ni to.

...no, spet se pa  popolnoma  Tv-ju tudi ne bi odpovedala ( ne vidim smisla??)

Ah mislim da je nič televizije boljše kot preveč, optimalno je pa nekje v sredi.

Midva z mojim sinetom greva tudi raje ven, kot da bi gledala TV, sploh poleti je minil marsikateri dan, ko je sploh prižgali nismo. Tako da nismo glih kakšni navdušenci nad TV, ampak brez nje pa tudi ne vem, kako bi bilo. Tim gleda oboje - risanke na TV in pravljice v knjigicah, pa mislim, da ni nič narobe. Vseeno mislim, da več bedarij lahko vidi na Internetu kot na TV - pa gledanje na TV starši lažje preprečimo. Zna pa se zgoditi, kot je že ena napisala, da se bo počutil kot outsider med drugimi otroci. Ne vem, odločite se pa same.

Tudi jaz nisem pristaš tv in jo osebno gledam minimalno, tudi otroci imajom omejeno gledanj, šele ko opravijo vse šolske in ostale obveznosti jim dovolim. Pa tudi to ne čeisto vsake bedarije. To da je pa ne bi sploh imeli si pa ne morem predstavljat. Saj vse pa tudi ni striktno zanič kar je na tv, se da najti tudi kar zanimivih in poučnih oddaj. Moj 11-letni sin je kot mlajši gledal dosti na super rtl risanke in se veliko naučil nemških besed in dobil še večje veselje za učenje nemščine v jezikovni šoli.
Kakor so že moje predhodnice rekle, nobeno pretiravanje ni dobro. Lahko pa se zgodi, da ko bo starejši se bo hodil potepat k sosedom le zato , da bo gledal tv kot je to počel sosedov sin, ki je k nam hodil igrat vsak dan igrice, ker doma nima pc ja, ker ta poneumlja . Izjava njegove mame seveda.

hvala za odgovore. ker sama res težko presodim, saj sem ena tistih skrajnih, ki nimajo telefona, vozniške (grem povsod peš), internet uporabljam samo za obiske dveh forumov,...bo že držalo, da si lahko malokdo danes tak luksuz privošči in da je prav, da se otrok nauči ravnati z napravami in konec koncev, ko je starejši, tudi sam presodi, kaj je neumno in kaj ne in se potem tej zadevi odreče ali pač ne.