Pri spanju ni debat. Tamalo smo "natrenirali" da zaspi sama okrog 20:00. Malo sem rabila, da sem Zarjo dokonca naštudirala in ugotovila, kdaj je "The Moment" ko jo je treba položit v košek. Dobrodošle so bile tudi izkušnje pri Mirni. Pri Zarji smo od prvega dne naprej uvajali ritual umivanja, oblačenja v pižamico, pojest in spat. Včasih je šlo gladko, včasih ne... Zdaj sem pa ugotovila, da okrog 7 zvečer rata sitna. Takrat jo dam na previjalno, jo slečem in je vsa vesela. Takrat jo umijem in v pižamco. Potem se še kakšne pol ure pogovarjava, kar jo zelo utrudi - govori 100 na uro, se smeji, telovadi z rokicami in nogicami... Ko ima zadosti je pa jok. Potem jo pa vzamem v spalnico, nahranim, v košek in dudo v usta, pa je konec.
Mirna zaspi tam okrog 9 - pri njej je pa okrog 7h večerja, potem kopanje, kar dolgo, umivanje zobkov, pižamica, pogledat risanko, potem ji je pa treba še pravljico povedat, pa kolenček zmasirat, pa en šnopček (iz štamperla popije mal vode) in je tudi z njo konec.
Jaz se sploh ne pregovarjam, a je zaspana, a ni zaspana. Pač je treba spat.
Čeprav Mirna včasih še hodi po svoji sobi, kar vidim zjutraj, ker ima v postelji naloženih 100 stvari.
_____________________________
Mirna - 19. 12. 2003
Zarja - 30. 10. 2006