Pozdravljene!
Imava punčko staro dve leti in živimo v zgornjem štuku pri njegovih starših in...ne zdržim več!!!! Totalno so gospodovalni in najhujše je to, da moj mož vedno naredi kar rečejo oz ukažejo. Počutim se na zadnjem mestu za karkoli, od počitka do skupnih izletkov, saj je najprej treba naredit kar je ukazal očka in nato prideva na vrsto s hčerko. Velikokrat sva se o tem pogovarjala, ampak se mi zdi da smo zmeraj na mrtvi točki in mož stalno pravi da kompliciram brezveze in da kar je treba naredit je pač treba. A vsim je treba ustreči prej kot ženi in hčerki??? ne vem no...po mojem bom hmalu pop....!! Zdi se mi tudi da se je po rojstvu hčerke ful spremenil v tem smislu, saj nisem nikoli dobila občutka da je taka cunja kar se tiče staršev...in bog ne daj da mu kaj takega rečem, ker spet samo kompliciram!!! Joj kako naj rešim zadevo??? kakšen nasvet punce?

pojdite v najem,d augotoviš kje tiči problem...

Vse razpoložljive atome moči, resurse, misli... usmeriti v to, da se osamosvojite!


_____________________________

Če hočeš biti srečen, bodi!

ma je.beš najem...kot da je to rešitev. Srali ji bodo po glavi, pa če bo šla 50000km vstran.

Poglej maxi...najprej globooooooooooko vdihni. Vprašaj se lepo.....zakaj si na svetu? Verjetno ne, da boš celi život stregla njegovim staršem.

Imaš svoje plane s svojo družino...kadarkoli boš kaj predlagala, predlagaj odločno in samozavestno. Če greste za vikend v 'toplice', greste in pika.
Predvidevam, da si premila in si vaju starši zato privoščijo.
Moža ne žalit, niti njegovih staršev. Ampak če je kaj v planu ste v prvi vrsti vi, kasneje pa oni. Normalno je, da pomagata, le ste v isti hiši, ne pa točno takrat ko onadva to rečeta.

Npr....hočete v šoping in se tast spomni da je treba travo pokosit. Verjetno boš morala ti z otrokom počakat, da bo on pokosil, pol boste pa šli.
Ti pa reci, da bo kosil takrat, ko bo.....in to tastu ali tašči....

Men je to čudno, da prepuščate partnerjem, da se oni z njimi pogovorijo namesto vas. malo moraš pokazat zobe- z normalnim tonom in ne smeš dat niti malo prizvoka, da se ju na nek način bojiš.

Men je to fajn uspelo...sicer nimam s sorodniki težav, ampak se vedno kdo najde, ki bi rad kaj po svoje. Mam občutek, da se me nekateri prav bojijo

mogoče pa je čas, da se nehaš lepo pogovarjati in je čas, da konkretno po.piz.diš nad tvojim možem  

_____________________________

...vox populi...

se podpišem...


_____________________________

Z nasmehom marsikomu polepšamo dan!

Maxi sj vem, da to ne pomaga kej prevč, sam ti povem, da te čist zastopim.
Mika ful dober nasvet, ki bi lahko mnoge poslušale... Sj sm se te js tut kr mal ustrašla ;) Si pa stroga...:D

Ma ja, najlažje je rečt, pejte na svoje. Kot da je to pa res tako lahko v teh časih!
Jaz se strinjam, da se pogovori s tvojim, pa tud če na grd način. Prej pa malo razmisli, če ne pretiravaš. konec koncev živite pod njihovo streho in za skupno dobro je pač treba kaj naredit okol bajte.

Ti in hčerka bi mogle biti na prvem mestu.

Ker pa ne poznam celotne situacije, je težko govort, kaj narest. Ali se ne potegne zate? Ni postavil mej? Ali ti gre samo na živce, da jih uboga? Mogoče se boji, da vaju napodijo, če nimata kam? Zakaj ne gresta na svoje?

Verjemi, da vem, kaj to pomeni živet pri starših. Ampak je kljub temu težko sodit drugo situacijo, saj je od družine do družine drugače.

Je pa tko, kot si verjetno že stokrat brala, dve družini, mladi in stari, skupaj ne grejo. Največja težava je v tem, da se vezi med otrokom, ki ostane doma in starši ne pretrgajo. Tako je tvoj mož razpet med dvema poloma - je še vedno njihov otrok, po drugi strani pa oče, pa mu verjetno še ni čisto jasno, kaj pomeni. Lažje bi bilo, če bi šla na svoje.                

Drugače pa, če sta že v taki situaciji, da nimata kam, pokaži malo zobe, tako kot pravi mika. Naj te ne bo strah. Ti si mama temu otroku, imaš svojo družino, partnerja. Otroka morata vzgajati, tako kot so oni mogli vzgajat, svoje. Zdaj ste vi na vrsti. Odločno se postavi zase in svojo družino, daj vsem vedit, da ste na prvem mestu vi, potem opravila okrog hiše. Tvoj možek je očitno še malo "mlečen".       

< Sporočilo je popravil Pikicapokica6 -- 3.4.2009 8:55:35 >

Zna bit neugodno ja, sploh če se upreš in ti rečejo - pod mojo streho se dela kar jaz rečem ... kaj pa potem? Spakirat kufre in it !

Je pa res da eni včasih pretiravajo, in bi radi neko nepomembno stvar da se naredi točno takrat ko maš ti zase in svojo družino planiran čas.

Treba je racionalno pogledat kaj ima prednost... trava se že lahko pokosi kteri drug dan... če recimo poči vodovodna cev v kopalnici, jo bo treba popravit takoj da vas ne zalije.... pač bo treba svoje plane temu priredit. Saj pa če ste skupaj pod eno streho menda sproti sami vidite kaj bi bilo dobro naredit vsak dan sproti, pa da se delo seveda razdeli... nekaj starši nekaj vidva, da vsak nekaj prispeva, ne pa da starši samo komandirajo kaj je treba tvoj pa naj dela.

NIKAKOR PA SE NE PUSTI ˝VOZIT˝ KOT NJIM PAŠE - in točno tako ot je napisala Rija... če ne zaleže miren pogovor z možem.... vklopi pop.izd.itis in izbruhaj vse iz sebe...

Pa obilo sreče

< Sporočilo je popravil elevitka -- 3.4.2009 8:59:33 >

Ali se ne potegne zate? Ni postavil mej? Ali ti gre samo na živce, da jih uboga? Mogoče se boji, da vaju napodijo, če nimata kam? Zakaj ne gresta na svoje?

zame se ne potegne, mej ni postavil, na živce mi ge ja in verjetno se tut boji ja trenutno nimamo možnosti it drugam na žalost...

elevitka strinjam se s tabo ko si napisala da se travo lahko kasneje pokosi, cev če poči pa poči. A pri nas je načelo tako: važno da se dela, ni pomembno kaj in ali je pomembno. Je treba delat! No in posledično vsi nasrkajo...zna bit da bo res potrebno zobe pokazat ker drugač ne bo šlo. Mam občutek da mislijo da je mož še vedno star 15 let in da mu bojo komandirali, problem je pa ker se jim pusti komandirat. Še mal bom zdržala pol bo pa ogenj v strehi

joj...hotla sm citirat post od pikapolonice pa neki ni ok