Imam dvajsetmesečno hčer. Problem s taščo se je pojavil pred dvema mesecema - hči je kar iznenada dobila do nje odpor - kadar pride na obisk, kriči babi stran, babi ne, babi ne zela (ne vzela) ... Če je hudo,se meče tudi po tleh. Čez čas se umiri in se igrata, problem pa nastopi, ko jo hoče odpeljati ven (to je taščina vsakokratna želja) - niti pod razno noče z njo. Tega problema pa ni, če gremo mi k tašči. Kaj menite, zakaj je sploh prišlo do tega in kako ravnati? Če hči malo "prisilim", mi je težko, ker joka (čeprav se čez čas umiri in je v redu), če je ne, je pa tašča vsa depresivna. 

Se ji je že nekak zamerila,otroci to dober vejo

Pa naj bo depresivna, kaj pa potem. Jaz punčke ne bi silila, če noče iti. Moj tudi noče, še sedaj, ko je star tri leta in pol. Pa pač ne gre.

Se strinjam, da je blo zihr kaj narobe. Vprašaj taščo, mogoče sta imeli kakšen konflikt !!

lpk

_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

Je težko reči, zakaj se hči tako obnaša
1. Mogoče se z babi redko videvate, pa je ni navajena.
2. Mogoče je babi kdaj tako reagirala, da se je pupa vstrašila.
3. Mogoče je bolj stroga pri določenih stvareh, kot ste vi.
Jaz je vsekakor ne bi silila, da gre z babi na sprehod ali da jo pustite samo z njo, če tega noče. To lahko preide v strah, ki povzroči travme za celo življenje.
Babi pa lepo razložite, da se pač punčka boji (saj sama vidi reakcijo), pa naj ne bo jezna ne na ta malo, ne na vas. Raje skupaj poskušajte ugotoviti, kaj bi lahko bil vzrok.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Po moje pa ni treba, da je kakšen poseben vzrok. Punčka je pač navezana na dom in na očka in mamico.

Našedva imata obdobje,ko ful rada gresta k babi.In pride obdobje,ko nikakor nečeta it.Takrat jih pa ne silimo.Ko bosta hotela,bosta že šla.

_____________________________

Celemu svetu si le ena oseba,eni osebi pa si ves svet...

Vaša je pa kmalu ugotovila, da so tašče strup... 

Malo naj se tašča skulira. Mogoče je preveč vsiljiva do deklice, pa ji to ne paše.
Zmenita se s taščo, da ene parkrat pride, pa jo ignorira, oziroma pusti pri miru nekaj časa, pa naj se mala sama odloči, kdaj bo šla k babi.
Mogoče je pa mala kaj takega sanjala, pa si ne zna razložit sanj, pa misli, da je bilo res. Mogoče je po televiziji kakšen neprijeten prizor gledala in ga je povezala s taščo, ne vem. Morda ji je bil kdo podoben. Moja Neža zmeraj gleda en gobelin, ki ga ima moja mama na steni in govori, da je to njena teta; zamenjuje jo z mojo sestro, očitno je našla neko podobnost, ki je našim očem skrita

_____________________________

Veliko več muh se ujame na med, kot na kis.

Mogoče je pa kdaj vaju slišala kaj slabega govorit o tašči?
Otrok hitro posname čustva svojih staršev, še posebej mame.

Naša Ana je imela podoben odpor do moje mame, pa se mi zdi, da je bilo to samo obdobje. Zdaj pri 2 letih in pol sta pa ful kolegice. Pa se naša mami ni nikoli vsiljevala preveč, men je blo kr mal hudo. Se je pa res polet zelo veliko igrala z njo in zdaj jo kdaj komaj spravimo domov.

LP

Hvala vsem za mnenja. Sem ze precej obupana, ker se tasci ne da nic dopovedat. Sem ji tudi sama svetovala, naj jo ignorira in se ukvarja z dojenčico, pa nic ne zaleze. Sicer ne sili vanjo na silo (pri nas je skoraj 4x na teden, tako da jo mala dobro pozna), sem pa mnenja, da je prevec vsiljiva. Danes je bilo spet tako, nekaj casa vse v redu, gledata knjigice, potem pa spet izbruh, pa spet vse v redu itd. Potem se pa tasca drzi, kakor da jo bo vsak hip konec, gre ji na jok, nos ima do tal. Sem ji pa danes povedala, da male ne bom vec silila ven; ce ne bo hotela, pa nic. Pa tud, ce bo zacela jokat, jo bom odpeljala nazaj. Jao, kaksne travme. Samo jamra, ko ji pa svetujem kaj, pa tudi nic ne uposteva. Hvala Bogu, da me vsaj moz podpira.