Tako, pa sem še ena, ki bo začela to slavno temo ... Pravzaprav pri meni v glavnem ne gre več za problem o tašči, ampak bolj o mojem  in njegovi mami, torej tašči. Pred 3 mesecema se nama je rodila punčka, ki jo oba obožujema. Ampak na prvi pogled je ''cela mamica,'' torej zelo podobna meni, in pa imela je temne laske, od naju dveh pa imava oba svetlo rjave. Seveda imajo  prvo barvo las pogosteje temno, ampak ona tega ni vedla ... In ko sva ble same, se je ves čas vpikala v to barvo las in me spraševala, če ni to čudno, da ima take lase. Isto je potem spraševala še mojo mamo in to kar nekajkrat, dokler ji ni moja mama pokazala mojih slik, kjer se vidi, da sem se tudi jaz rodila skorajda črnolasa. To je blo seveda vse mimo mojega  ... Seveda je šlo za to, da je dvomila, da je punčka njena vnukinja, vse dokler ni vidla moje slike. No, in od takrat dalje je Zala njena vnukinja ... Mojemu nisem hotela nič omenit takoj, ker so pač bili prvi dnevi tako lepi in se tej temi nisem niti hotela posvečat, čeprav sem čutila razočaranje in jezo. No, potem čez nekaj časa pa je on imel pripombe čez mojo mamo, ki seveda ima svoje napake in jih jaz brez problema priznam oz. celo sama povem, da me kaj moti na njej, pa sem mu jaz povedala, da pa njegova tudi ni popolna in mu razložila vso zadevo. Pričakovala sem kako razočaranje, jezo ... dobila pa nič . Ni se mu zdelo grozno, rekel je samo, da on pač nič ne more. Saj nisem hotela, da bi se šel kregat z njo, niti ji ne rabi nič rečt, samo sem hotela videt, da tudi on to obsoja. Ampak ni bilo tega. Pravzaprav nikoli noče nič rečt čez svojo mamo oz. ima navadno ona prav, ko kaj reče itd. Saj pravim, nočem prepirov, hotela sem samo videti, da tudi on misli, da je nekaj naredla narobe - pa očitno spet ni. Malo sem se morala nekomu potožit, ker doma pač nisem dobila reakcije, ki sem jo pričakovala ...

Hehe, ja, o taščah je res bilo že veliko napisanega.
No, tvoj primer... Mah, veš, to je tista neka zaplankanost al kako bi temu rekla, ko take butnejo ven  in razmišljajo, da človek kar verjet ne more. Dobro, da si tega vseeno nisi preveč gnala k srcu oz. sploh se niti v prihodnje ne sekiraj kake izjave bo imela. Pač proti temu ne moreš nič... Pač, malo bolano za moje pojme, da je sploh šla dvomit o tem, če je mala njena vnukinja ali ne... ampak ok, nema veze, pozabi to.... Pa tudi v prihodnje, čez eno uho noter, čez drugo ven.

Kar pa se tvojega tiče.... Ja, tudi mene bi to prizadelo, če bi vidla, da lahko čez mojo mamo reče karkoli, čez njegovo se pa nič ne sme oz. mu ni pomembno, če bi njegova mama mene prizadela. Možno je, da se mu to ne zdi pomembno (saj veš, moško razmišljanje - se mu je zdelo brezveze ukvarjat z mislijo o tem, kake barve laske ma njegovo dete in kaj si "babnice" v njegovi družini mislijo o tem in razpravljajo; kao pač, babje čenče, ki jih ne jemlje resno).
Možno je pa seveda to, da svojo mamo zelo spoštuje in da ne pusti da se kaj reče čez njo. Kako pa je drugače v drugih situacijah? Se postavi na tvojo stran oz. lahko rečeš, da pa ni mamin sinček?

Več kot to, da ga opozoriš, da morata biti oba pravična do obeh staršev in tudi enakopravna, tako ne moreš. Torej brez šimfanja enih ali drugih, vendar v primeru nesoglasij se postavita vidva na stran drug drugega, četudi se mogoče vedno ne strinjata z vsem. Vidva morata držati skupaj. In tega ga moraš naučiti.

< Sporočilo je popravil Petka09 -- 12.10.2009 15:19:05 >

pa daj...otročje...ti in tašča....

drugič pa jo direkt vprašaj, če dvomi, da je to otrok njenega sina.....sem ziher, da boš mela za vse večne čase mir.

mah, boge tašče....niti sprdnit se  počasi ne bodo več smele....

_____________________________

...vox populi...

Petka09, hvala ti za ta odgovor Bom probala, da si ne bom preveč gnala k srcu ...
Ja, včasih bi res rekla, da je mamin sinček ... Ker če sem rekla kako pripombo čez njo, sma se včasih celo skregala. Ne vem, če ima kaj veze to, da je njegova mama bila samohranilka, oče pa ni hotel plačevat preživnine Samo bi ga res rada malo rešila tega, ker se bojim, da se ne bi nikoli postavil na mojo stran, če se še v takem primeru ni

Tisto o otročjem sem kar rajši spustila ... Meni je čisto vseeno, če tašča prdne al ne, tudi marsikatero malenkost spregledam, ampak se mi zdi, da to ni mala stvar in sem lahko upravičeno prizadeta - pa ni me prizadela ona, prizadela me je reakcija mojega . Če se pa tebi zdi to taka malenkost kot neki prdec, pa se ti pač zdi ...

Joj,no, blagor tebi, če je to edina težava , ki jo imaš.
Pa kaj potem če tašča dvomi, važno, da mož ne dvomi.

Glej, to kar sem odebelila, je kar velik znak, da se bo on vedno postavljal na mamino stran. In veeeeelik razlog za to je ravno to, ker sta živela sama.
Poznam dva primera, kjer je mama živela sama s sinom in takrat se zelo navežeta drug na drugega.
V prvem primeru je mama ločena in se je sin zdaj poročil in ima otroka - živijo v isti hiši, vsak v svojem štuku. Mama je nemogoča, še vedno ji mora sin prati cote, ker pač ona to kao zasluži, snaho skos nekaj popravlja, skos nekaj teži... ful ful ful navezana na sina.... Snaha trpi, on se nikoli ne postavi na stran svoje žene. Vpričo mene sta se že pričkala okrog tega in on vedno najde opravičilo za svojo mamo.
V drugem primeru pa je tak, da je on živel z mamo in čeprav dela v ljubljani, mama pa živi v mariboru, se on mora vsaj dvakrat na teden pri njej oglasiti v mb in tam prespati, da ni reva kao sama.

V obeh primerih pa je skupno to, da punce od teh fantov nimajo preveč samozavesti da bi že od začetka pokazale, da so zdaj one na prvem mestu in njihova družinica... Mama je seveda tudi pomembna in nikoli ne bo postavljena na stranski tir (ker konc koncev je seveda MAMA), vendar ima mlada družinica prednost!

Pridobi si samozavest, pa mu povej, tudi oštro če treba! Ne pusti si srat po glavi, ker bo čez leta samo še težje... Sploh ko bo dete raslo in bodo raznorazne situacije: čuvanje otroka, počitnice pri babici, različno kresanje mnenj o vzgoji itd itdi itd.... Kar močna bodi in povzdigni glas če treba. Nobena mehkužnost tu ne pride v poštev. Če boš samozavestna in močna te bo tudi tvoj dragi bolj spoštoval in bo znal razsodit da mora stopit na tvojo stran in tudi rečt kdaj svoji mami, da ni imela prav. Pa pravična bodi in ne šimfaj njegove mame, če ni treba. Povej pa vedno, kaj se ti ni zdelo prav, da bo vedel in da bo začel razmišljat s svojo glavo. Vendar začeti moraš takoj, ne čakat!

Sem noseča z dvojčki!
In tast mi je čist lepo predlagal da naj grem delat splav,pa bova še enkrat delala na dojenčku,da bo samo eden!
Sem ga sam debelo pogledala in vprašala če zato hodi vsako nedeljo k maši,da take neumnosti govori!V nedeljo pejte takoj spovedi!
Ni se me upal ni pogledat,ker mu je bilo žal!

Take stvari je najbolj rasčistit takoj,na lep način,povej kaj misliš in da te je prizadelo,ni treba vedno moža vpletat!
Mene tudi niso marali,ko sem prišla k njim,ampak sem se v 8 letih priborila njuno spoštovanje,je potrebno veliko potrpljenja,ko pri vzgoji otrok,tudi njih vse prizadene,razmišljajo drugače,ker so tudi živeli drugače!Enostavno nisem jim dala povoda da bi me imeli za slabo,kuham tudi zanju,z otrocih smo vedno pri njima,vprašam,če jima kaj pomagam,včasih jih presenetim,pač jih imam za svojo družino,rada ju imam ker sta starša mojega moža ,ki mi pomeni vse na svetu,tako sta tud ona dva mene sprejela!Pot je bila dolga in trnova,ampak se je splačalo!Včasih pride kaj narobe,ampak saj se tudi s svojimi starši gdaj skregaš!

Verjamem,da te je prizadelo,ker je mislila ,da otrok ni od moža,to je velika žalitev,mene bi tudi prizadelo!
Sam bi probala to sama rasčistit z njo!Moškim pa žal marsikaj,kar se nam zdi grozno,ne zdi nič posebnega!
Vprašaj ga če se zaveda,da te ima njegova mama za zgonjenko in če mu to ni nič te ne spoštuje!Sam ne rabi se zaradi tega z njo skregat,ker boš ti dobila en velik minus!

poslušaj donna22. takole se zmenita: točno tole zgoraj je najbolj važno. in naj bo tako, ni panike. vsej je v najlešem redu, če tako čuti. samo če je tako pri njemu in ti to upoštevaš, potem pa naj on upošteva naslednje: če nima kaj rečt čez svojo mamo, naj bo tako prijazen in potem nič ne reče tudi čez tvojo. edino fer, ne?

mislim, meni bi blo bolj smešno, če bi se mi to zgodilo kar se je tebi, samo nima veze. jaz sem mojmu rekla,ko je najina pogledala v svet, da je kitajkain če bi jo vidla v tisti sobi z ostalimi štrucami, bi me lahko kdo nahecal da je kitajka. in moj pravi: ti, pa res ma take bolj kitajske učke (mala ima malo laponske krvi in ji je zgleda kot novorojenki mao potegnilo na azijsko stran). in gre to on prvo povedat moji tašči ko kliče kaj se dogaja zelo sumim, da je prvo zares pomislila, da sem mela kaj s kakim kitajskim poštarjem samo, to ni važno, važno je, da tvoj mož ve kje sta in kako sta. itak, da tašča nima veze. njeno zaupanje in zaupanje tvojega moža sta dve ločeni stvari (če je vajin odnos zdrav seveda).

Joj ne morm verjet, da imate tok smotane tašče

Jst ne bi mogla met boljše res

donna22 jaz bi na tvojem mestu tudi bila užaljena. Ampak jaz bi jo direkt vprašala na kaj namiguje. In če bi rekla da dvomi da je to njen vnuk bi pa ji kar pokazala kje so vrata. Tašča gor ali dol meni ona ni nič. Čisto nič. In nikjer ne piše da ji jaz morem dovoljevati, da ona dvomi v mojo zvestobo in poštenost. Meni so pomembni moj dragi, moj otrok moji starši in moja sestra. Tast in tašča pa sta zame pi..... dim.

_____________________________

Najin sonček je privekal:
28.3.2010 ob 17:41 uri. Težek 3410g in velik 50cm.

1.Mesec: 4620g in 54.5cm
2.Mesec: 5690g
3.Mesec: 6400g in 63cm
5.Mesec: 7860g

Tvoja zgodba je zelo podobna moji, samo da je moja gospa taščica takoj po porodu letela v porodnišnico gledat, če sem njenemu sinkotu podvalila kukavičje jajce - a glej ga zlomka, naša Eva je bila čisti klon svojga očija . Sem pa tud jaz takrat bila prizadeta, ampak počasi pozabiš.

Drugače je pa razumljivo, da se vsak potegne za svojega starša - kri je le kri!

jst bom sam rekla...JA TASCE....

jst komentarje in vse od nje lepo preslisim... kar pa me je naucil sam dragi moj moz,.....


_____________________________

moja mala punči,je nekaj najlepsega v mojem zivljenju, poleg moza...

Hvala za odzive

Petka09, ni živel sam z mamo, ima še sestro ... Mama pa je bla samohranilka, oče pa ni hotel dajat denarja za njiju. Je pa res, da jima je večkrat kaj sam kupil, najbrž ni hotel bivši ženi denarja nakazovat Poleg tega je mojo taščo - svojo bivšo ženo - tudi pretepal (hudo, res, ampak zdaj ne bi o tem, ker nima veze s sedanjo temo, dobrih 20 let kasneje) in je zato v očeh svojih otrok bil predstavljen kot slab človek (pa tašča za vsako slabo lastnost, ki jo ima kateri od otrok, trdi, da jo ima od njega, pa se mi zdi, da vse le ni tako).

No, to pa je tudi nekaj neverjetnega



Potemtakem tudi on ne bi smel nič rečt čez mojo, res je. Ampak vsaj tu bi lahko priznal, da sem upravičeno užaljena in jo končno malo dal s tega piedestala, na katerega je postavljena. Ker sigurno nima vsega prav.



Saj bi najrajši, ampak je moj partner, ki ima prav tako rad svoje starše, tako kot jaz svoje. Nekak sem sprejela dejstvo, da pač pridejo tašče v kompletu zraven neke zveze, ampak res pa je, da mi zato ni treba vsega požret.

donna22 jaz sem mojega vzela zato ker sem njega želela. Za taščo pa tasta v kompletu pa nisem prosila nikoga. In ju tudi ne mislim sprejet samo zato ker sta njegova starša. Bi ju sprejela kot človeka če bi to seveda bila. Sem dane sravno mojemu očetu rekla da bi najraje da bi izgubila spomin. Da se teh dveh oseb v življenju več nebi spomnila. Preveč hudega sta mi storila pred 11 dnevi. Preveč sta me ponižala. In mojo družinico pahnila na cesto. Preko tega nemorem iti in v življenju nebom šla. Za mene več ne obstajata.

_____________________________

Najin sonček je privekal:
28.3.2010 ob 17:41 uri. Težek 3410g in velik 50cm.

1.Mesec: 4620g in 54.5cm
2.Mesec: 5690g
3.Mesec: 6400g in 63cm
5.Mesec: 7860g

kepica ohladi malo...


pa nehaj se nenehno ponavljat, kaj se ti je zgodilo. vsak tvoj post je eno samo kritiziranje čez taščo. sprijazni se, da ji nisi center vesolja, ona pa pač tebi ne.

nisi edina, ne prva ne zadnja, ki je kaj takega doživela, pa živi naprej.

pusti slabe stvari za sabo, zaživi na novo in ne piši in ne misli cele dneve samo na to tvojo preljubo taščo

tako sekiranje ti ne prinaša nič dobrega, pa tudi otročku ne.

_____________________________

...vox populi...

Lahko, da se bo premaknilo, ko boš nehala pričakovati reakcijo. Pusti, da si sam ustvari mnenje o dogodku - brez, da prej moral slišati, kako je to grozno, A NE???!!!???

Pomembno je, da se imata rada in da se strinjata v bistvenih stvareh. Ergo - tašča to ne rabi biti.

Srečno!

< Sporočilo je popravil Njumi -- 12.10.2009 19:29:02 >

_____________________________

Ljudje velikokrat opazijo le tisto, kar njihovo prepričanje podpira.
Danes je čisto lep dan! :)

To pa je vseeno čisto drugačna situacija ... Mi je hudo za tebe

ma ja, tole vsesplošno o taščah in čez tašče je čist brez vsakršnega efekta, tale dotična je pa še bolj BV..Moja je pa itak najhujša....

_____________________________

Nihče vam ne more dati več, kot vam jaz lahko obljubim.

se strijam

O tascah ne bi, ampak...
Cisto biolosko gledano, kako si nasi geni zelijo delitve, so babice po hcerini strani ponavadi bolj navezane na vnuke, kot po sinovi, kajti te vedno zagotovo vedo, da so vnuki/vnucke res njihovi in se njihovi geni uspesno sirijo.

 dona, veš kako naredim jaz , ko smo v družbi s taščo : Sina dam možu in rečem "čuvaj ga kot , da je tvoj" .

_____________________________

Najina Uš : staršem prijazen otrok.

RULAAAAAAAAAAAAŠ

Leta izkušenj so me pripeljala do tega. . Z ljudmi , ki so "žleht v celofanu" lahko shajaš samo tako.

_____________________________

Najina Uš : staršem prijazen otrok.

crapola