Mi imamo velike težave, ko našega 4 letnika spravljamo spat. V vrtcu še spi, čeprav ko je doma nikoli več čez dan. Zvečer je totalno nezaspan, on bi šel spat tam okoli 22h, kar pa je prepozno, ker bi tudi midva rada malo miru-imamo še dojenčka. Pa tudi zjutraj ga je težko dvignit ob 7h. Skratka vsak dan bijemo ta boj-"ne bi še šel spat", pa mu beremo, pa ga motiviramo z nagradami, pa ga kregamo, da včasih v joku zaspi čez 1 uro, pa nič ne pomaga. Mislim, da preprosto še ni zaspan, ampak kaj naj pa naredim!?

Kaj pa če v vrtcu ne bi šel spat? Pri nas namreč to ni več obveza ampak privilegij in lahko gre kdor hoče. Se spomnim dve leti nazaj se je prišla k nam igrat pupa iz jaslic, ker enostavno ni mogla spat.

_____________________________

Najlubkejša stvar, ki se nam lahko zgodi, je dojenčkov smeh. (Sigmund Freud)
-----------------------------
Takole pa napreduje naša hiška. http://www.podsvojostreho.net/weblog.php?w=120

Vzgojiteljica mi pravi, da on v vrtcu zaspi brez problema- mislim da jih rajši malo prisilijo v spanec, kot da bi se z njimi ukvarjali. Je pa tak da je zjutraj in še dopoldne očitno zaspanček, zvečer pa buden kot čuk-po očku.

Vsak otrok bi izsiljeval zvečer čimdlje, če bi se ga pustilo. Odločite se za red, ena pravljica, toplo mleko ali kaj takega in postelja. Vedno ob isti uri. Pika. Konec. Tako bo najlaže za oboje, za otroka in za vaju. Pa čimprej in vedno. Pakrta bo jok in stok, ampak mu bo kmalu postalo jasno, da ni druge. Moj 3 in pol-letnik vedno s seboj vzame eno igračko, en avtomobilček ponavadi, pa se lahko še z njim igra, čeprav tega ne rečemo naglas. Pa uno spalno lučko ima prižgano. Tako da res uvedite red, poskrbite, da ni žejen, lačen, da ga ni strah teme ali česa drugega, ampak vse to uredite že prej, preden gre v posteljo, in enkrat za vselej.

Splišni, vsega tega se zelo dobro zavedamo in imamo isti ritual že od 2 leta,:kopanje, večerja, zobki, lulat, pravljica, spat. Potem se pa začne pogajanje iz njegove strani za še pravljic, pa da je lačen pa žejen, pa da ga kakat-ne moreš verjet kaj si vse spomne, pol pa ne vem a ga res kakat al ne- pa seveda ga moram spustit na wc-pa doseže še nekaj minut podalška.  Veliko energije ma še za nadaljne podvige ob 21h.

Mislim,da smo na podobnem.Tebi to počne eden.Meni pa oba.Zvečer ne spat,zjutraj ne vstat.Dražita drug drugega in se hihitata v sobi.Vsakih pet minut sta lačna in žejna.Da o popoldanskem spanju med vikendi sploh ne govorim.V vrtcu spita normalno.Mož jih če je le možnost pelje v naravo,jih fajn zlaufa,a zvečer vedno ista pesem.Ne vem od kje jim energija?!

_____________________________

Celemu svetu si le ena oseba,eni osebi pa si ves svet...

Tudi pri nas imamo problem zvečer za zaspat, in sicer odkar nimamo več dude. Naš večerni ritual poteka takole: kopanje, večerja, zobki, pravljica v dnevni in potem še pravljica v postelji. Potem pa se začne njeno godenje. Žejna, pa še eno pravljico, pa kakat, pa lev pod posteljo...  Mi včasih že glavo odpira. Jo kar pustim da se zjoka, vedno pa tudi tako ne gre. Dam ji Cicidoja ali pa Bonija da ga sama gleda in potem jo počasi zmanjka. Zaspi pa med 21.30 in 22. uro. Pa ni važno ali je to med tednom ko v vrtcu opoldne spi, ali pa med vikendom ko doma čez dan ne spi nič.

Včasih si res želim, da bi imela malo njene energije!

O.K., kakat naj gre, ampak če se slučajno ne bi ... ena kazen za naslednji dan. Pa takrat se mu pove, zakaj, ker se je zvečer zmišljeval za kakat. Naslednjič bo že premislil, če se mu izplača. Vsaj moj bi. Ostalo pa ni šans. Prej ja, ko pa je že enkrat v postelji, pa nobenega več ne briga, če je žejen in lačen. Njegova stvar, če ni prej jedel in pil, ko mu je bilo ponujeno.
Saj pri nas se včasih tudi začnejo eni začetki izsiljevanj, tudi s pitjem pa s kakanjem so se že. Pa sem jih takoj v kali zatrla. Odločno in brez popuščanja.

Pri nas je do vstopa v otroško sobo vse o.k.Umivanje, večerja,pravljica,crkljanje.Ko pa izgovorim:"Zdaj bomo pa zaspali,"se pa začne zgoraj opisano.

_____________________________

Celemu svetu si le ena oseba,eni osebi pa si ves svet...

Otrok vas pa kar lepo "nateguje". Je zdrav, je sit , si mu prečitala pravljico in opravila večerni "ritual"? Če je tako-v posteljo, pa vsaj počivat, če ne spat in ne ob 22. uri temveč ob 20. uri. Potem tudi ni čudno, da je zjutraj utrujen in ne more vstat. Pač premalo spi.
Naš je imel eno obdobje, ko je pri koslilu naredil dva grižljaja, potem pa je moral lulat. Ok, je šel-normalno, pa se je to zgodilo drugi dan, pa tretji, pa naslednji teden vsak dan, potem pa sem imela tega zadosti. Ko mi je zopet rekel, da ga lulat, sem rekla, da ni problema, naj se kar polula, vendar pri mizi. Seveda tega ni hotel in je normalno pojedel kosilo. Za informacijo-lulat je šel šele čez dve uri. In tega nikoli več ni naredil. Sedaj pride včasih pred kosilom k meni in me "obvesti", da je prej lulal.
Poanta: otrok preizkuša, kako daleč lahko gre. Tudi vaš, vendr s to razliko, da se mu vi pustite. Če postaviš otroku meje, zaradi tega nisi slab starš, ravno obratno-dolgoročno bo otrok brez "pravil" zmeden, ker pač ne ve, kaj je prav in kaj ne. Samo ne v takšnih situacijah obsojati otroka. On ni čisto nič kriv. Mi starši, se moramo pogledati v ogledalo.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore