Živjo,

imam dva majhna otroka, s katerima preživim večino svojega časa. Vsega skupaj bom 3 leta doma. Imam še kar nekaj mesecev porodniške, vendar bi vas vseeno prosila za vaše izkušnje o vrnitvi v službo, kakšne občutke ste imele, ko ste se vrnile na delovno mesto. Trenutno se mi dozdeva, da se bom težko vključila nazaj na delo, ker se že toliko časa doma in imam občutek kot da nisem nikoli delala. . Poleg tega sem bila zaposlena za določen čas in bom iskala novo službo.

Lp

Jaz sem imela zelo mešane občutke glede tega. Po eni strani sem si želela v službo, med ljudi, da nisem 24 ur samo mama, po drugi strani pa me je bilo strah, da sm zakrnela, da sem težko vpeljala, da bom težko vskladila dom in službo.
Kot pravijo ima strah velike očke, tako da ti povem, da po enem mesecu službovanja, nisem sploh vedela, da sem bila še pred kratkim eno leto odsotna. Seveda je bilo stresno, ampak je šlo.
Biti mama je nekaj najlepšega, ampak meni so dragoceni trenutki, ko sem tudi ženska, ki dela.
Vse se da, le korajžno v boj!

Jaz sem bila dobro leto. Pred tem sem v službi preživljala ves dan, do večera. Vrnitve me je bilo že po pol leta porodniške groza.

Potem sem malo premislila in ugotovila, da drugače, kot da se vrnem na delo, ne gre. Iskala sem tudi drugo službo bliže domu in jo tudi dobila. A nekaj mesecev pred vrnitvijo sem se odločila, da se vrnem v staro. Dejstvo, da v tej službi nimam točno določenega delovnega časa, sem obrnila v svoj prid.

Najprej sem se psihično pripravila, da mora otrok v vrtec in jaz v službo, da druge izbire nimamo in da sem po drugi strani lahko hvaležna, da službo sploh imam. Na to so me opozarjali primeri prijateljic, ki so se ubadale takrat še z negotovostjo, ali sploh bo kje kdaj še zanje.

Potem sem šla nekaj mesecev pred zaključkom porodniške na sestanke k vsem mojim nadrejenim. Povedala sem jim svoje občutke in na moje presenečenje so mi pomagali, da sem se organizirala tako, da ni trpela ne služba ne družina. Omogočili so mi tudi dostop do podatkov od doma, mi dali prenosni računalnik.

Domov sem odhajala prej kot drugi, da sem lahko vsaj kaki 2 uri na dan preživela s punčko. Ko sem jo dala zvečer spat, pa sem spet sedla za računalnik in dokončala delo. Če pa sem imela rok prej, sem pač temu podredila dan in končala do roka.

Ko sem videla, kako super lahko vse uskladim, sem bila zelo vesela

_____________________________

Cvetim...

Tudi meni je najlepše biti mama, vendar da bom srečna in zadovoljna mama moram tudi v službo, ker me tudi delo izpopolnjuje. Rada opravljam svoj poklic. Obdajajo pa me res občutki strahu, da v službi ne bom dovolj strokovna, saj so že tri leta moja glavna skrb in besede moji sončki,plenice, igranje,..., da bom težko uskladila družino in delo v službi. Tudi sama bom nosila kar nekaj dela domov, ki me bo počakalo po spanju otrok.

Ko sem imela še nekaj mesecev do konca porodniške, mi je bilo kar slabo, ko sem pomislila, da moram kmalu v službo...bolj ko se je bližal dan D, bolj mi je bilo ok, da grem delat....zdaj ko delam....mi je prav fajn (čeprav so odnosi v službi za )....kaj vem, vrnila sem se v službo, med odrasle, vzpostavil se je določen red......