hehe, ko sem jaz njuni zobozdravnici po pravici povedala, koliko in kakšnih sladkarij pojesta, se je začela samo smejat: "To pa komot jejo, gospa! Za te vaše domače sladkarije se vam pa ni treba nič sekirat." P. je isto rekla - da so nevarne industrijske sladkarije, v katerih je veliko slabih maščob, pa ogromne koncentracije sladkorja, zobozdravnica pa da so smrt za zobe trdi bonboni in lizike, da je od kupljenih najboljša čokolada, da pa se za razne skute s sadjem res ni treba sekirat, pa tudi kak štrudelj ni problem, sploh če poje potem kako jabolko čez. (kar pri nas ni problem, ker sta nori na sadje). Ker kar se tiče kariesa, je ena tortica enako nevarna kot pa špageti - oboje se zelo prime na zobe. Zato je bolj pametno pazit, da potem otork kaj (nesladkega, seveda) spije, da si spere zobe ali pa da mu daš kako sadje po kosilu. pa seveda da umivaš zobke.
Moja mama je bila zelo proti sladkarijam, čeprav smo jedli tudi čokolado in kake domače zadeve, absolutno pa ni nikoli kupovala ne bonbonov (nobenih, nikoli), ne nobenih slanih reči, vendar se je potem vsem trem otrokom kar strgalo, če smo kje to našli - vsi smo popadli sklede čipsa, recimo. In z bratom nama je bilo vedno na žurih slabo od čipsa . Tako da jaz nisem za popolno omejevanje, ker se mi zdi, da doseže kontra učinek. Naj bo to pač ena hrana, ki jo kdaj pa kdaj jemo, vendar ne pa vsak dan. Da ni nek tabu, ker je potem 100x bolj privlačno. Meni zdaj sploh ni več za čips, ker vem, da ga lahko jem, kadar hočem, takrat pa se mu nisem mogla upret, če sem ga kje dobila .
Bi pa gotovo pazila na sladkarije in hrano na splošno, če bi bila kdo pri nas pretežek - pa smo vsi bolj suhi kot ne, tako da zaenkrat res ni skrbi: sladkor pokurita, ker je itak prvi, ki ga telo porabi, maščobe se jima ne nabirajo, zobke imata lepe,... Ne bi ju pa rada navadila, da bi morali vsak dan dobit nekaj sladkega, ampak niti nista taki. Včasih pa tudi meni zapaše - in zakaj bi bili otroci drugačni?